Podnebni štrajk: 'Zakaj se izobraževati za prihodnost, ki je ne bo?'

'Politiki preveč obljubljajo in premalo naredijo'

"S tem, da sodelujem na protestu, hočem sporočiti, da politiki premalo naredijo za našo državo in svet, da bi rešili okoljsko krizo. Preveč obljubljajo in premalo naredijo. Zelo grdo se mi zdi, da se politiki tako obnašajo in da mora namesto njih nekaj narediti mlajša generacija. A če ne bodo nič naredili odločevalci, moramo nekaj narediti sami. Nesmiselno se mi zdi, da politiki odstopajo. Res je, lahko odstopiš, ampak vseeno moramo nekaj storiti, ne glede na to, kdo je na oblasti," razmišlja sedmošolec Voranc Bricelj iz Osnovne šole Danile Kumar. "O protestu me je obvestila mama. Doma se trudimo, da čim bolj ekološko živimo," razloži, ko ga povprašam, kako to, da je že tako mlad postal okoljski aktivist.

Več kot protest

Voranc je namreč najmlajši predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki v petek, 15. marca, organizira podnebni štrajk, ko bodo ekološko ozaveščeni mladi protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Mladi za podnebno pravičnost so že v prvih treh tednih od ustanovitve, ko se jih je na uvodnem sestanku zbralo okoli 120, glasno opozorili nase. Priprave protesta, ki ni le enkratni dogodek, kot razloži 19-letna Gala Alica Ostan Ožbolt, so se lotili ne le z vnemo, ampak neverjetno premišljeno in organizirano: "To ni samo protest v smislu pridi na trg in opozori nase. Mi smo zbrali zahteve, imamo vsebino, aktivirali smo se, pripravljamo konkretne rešitve, imamo svojo ekipo za odnose z javnostmi."

Ne moreš biti okoljski aktivist, če tako ne živiš, a pomembna je sprememba sistema

Ostan Ožboltova izpostavlja, da se ji zdi pomembno, da ljudje pridejo na protest, ker je to sistemski problem: "Seveda lahko vsak posameznik s svojim ravnanjem pripomore k reševanju planeta, a probleme moramo nasloviti sistemsko, sicer se ne bo nič spremenilo. V našem gibanju zato povezujemo socialno in ekološko politiko, ker želimo v ta boj povezati čim več ljudi."

Atila Urbančič pri gibanju sodeluje, ker se zaveda, da gre za najpomembnejše vprašanje našega časa, ki pa se ga naslavlja samo nominalno, ne pa aktivno: "Z ukrepi je treba nujno začeti, ker smo že sredi velike okoljske krize. Predlagali bomo tudi štiri konkretne ukrepe, ki se nam zdijo nujni. Da pokažemo, da naše zahteve niso v oblakih, ampak da že imamo konkretne rešitve."

Sogovorniki izpostavljajo, da je odziv mladih in izobraževalnih ustanov vzpodbuden, a da je seveda vse odvisno od tega, kako bodo na njihove zahteve reagirali politika in odločevalci. Ministrstvo za okolje in prostor je danes sicer javno podprlo proteste: "Boj proti podnebnim spremembam je eden najbolj perečih izzivov današnjega časa. Na ministrstvu smo že večkrat opozorili, da se je čas za izmikanje temu boju iztekel," so poudarili.

Kot pravi Urbančič, jih podpora veseli, "saj MOP-a ne vidimo kot glavnega krivca za naše stanje, tudi Lučka Kajfež Bogataj nam je predlagala, da se ji zdi bolj smiselno, da naslovimo Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarstvo, predvsem pa vlado. Trenutno se z vlado tudi dogovarjamo, da nas v petek sprejmejo. Upamo, da bo odgovor pozitiven."

'Zakaj se izobraževati za prihodnost, ki je ne bo?'

Podporo podnebnemu štrajku so sicer danes javno izrazili tudi v Sindikatu vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. SVIZ je svoje člane pozval, da se naj, če jim okoliščine in obveznosti to dopuščajo, s svojimi učenci in dijaki odpravijo na ulico ter tako opozorijo vlado in druge pristojne, naj se odgovorno odzovejo na odločne zahteve po takojšnjem ukrepanju v boju proti intenzivnim škodljivim podnebnim spremembam.

Pred protestom so se v gibanju Mladi za podnebne spremembe soočali tudi z očitki, da mladi štrajkajo predvsem za to, da zamudijo pouk: "Glede na to, kakšen odziv tako mladih kot javnosti smo imeli v treh tednih od ustanovitve, ko smo uspeli doseči več kot 200 ljudi, ki so aktivni in se samoorganizirajo. Naša aktivacija kaže, da tega ne delamo zaradi špricanja pouka, ampak za našo prihodnost, pravi Ostanova. Zavedamo se, da en protest ne naredi ničesar. Je pa dober začetek, da odločevalcem pokažemo, da je nekomu mar."

O najavljeni odsotnosti in ravnanju šol glede opravičevanja izostankov so se medsebojno posvetovali ravnatelji nekaterih ljubljanskih gimnazij. Kot je za STA pojasnil ravnatelj Gimnazije Poljane Bojan Bogatec Končan, so zavzeli dokaj enotno stališče, in sicer da bo pouk potekal po urniku, če bo kateri od dijakov želel oditi na protest, ki se bo začel ob 11.55, pa bo moral imeti soglasje staršev.

Kot je povedala dijakinja Aja Vrenjak, jih na gimnaziji Poljane zelo podpirajo in tudi njeni sošolci bodo prišli na protest: "Imeli smo sicer nekaj komplikacij z opravičenimi urami, ampak smo si jih izborili. Izborili smo si jih, ker se nam zdi bolj pomembno, da se upremo za tak cilj. Naše pomembno sporočilo je tudi, zakaj se izobražujemo za prihodnost, ki je ne bo, če bomo molčali?"