Časzazemljo.si
Zelena energija

Odlašanje vodi v mrk!

Miha Kranjc /25. 06. 2022 08.00

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Ta trenutek je glavno vprašanje, kako bo nova vlada pristopila k reševanju energetske krize, a to je kratkoročno gašenje požara in ne ponuja prave rešitve energetske in podnebne krize, ki bo čedalje večja. Ob tem, kako zagotoviti čimbolj neodvisno proizvodnjo energije - ta bo poleg obnovljivih virov energije (OVE) zelo verjetno morala vključevati tudi stabilen vir energije, ki ga večina strokovnjakov vidi v drugem bloku jedrske elektrarne - bodo Robert Golob, infrastrukturni minister Bojan Kumer ter ostali vpleteni državljankam in državljanom skušali zagotoviti vsaj stabilne zneske na položnicah za elektriko, ki v jeseni ne bodo naraščali iz meseca v mesec.

Hkrati bodo morali reševati tudi težavo, kako v najkrajšem možnem času nadgraditi nizkonapetostna omrežja, kjer bo priključenih velik del sončnih elektrarn, električnih vozil in toplotnih črpalk. "Omrežje ni bilo načrtovano za tako visoke deleže proizvodnje na distribucijskem nivoju, kot jo pričakujemo, in tudi ne za povečanje odjema, kot ga prinaša elektrifikacija prometa in ogrevanja. Distribucijska omrežja so tudi precej raznolika. Ponekod že sedaj ni mogoče priključiti nobenega proizvodnega vira več, ponekod pa so ustrezne zmogljivosti še na voljo," meni prof. dr. Boštjan Blažič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

NEPN: 4,2 milijardi evrov do leta 2030

Pri določitvi potrebnih vlaganj v omrežja ne upoštevajo samo novih proizvodnih virov, temveč tudi povečanje odjema, ki bo izrazito zlasti zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja. Glede na trenutno veljavne tehnične kriterije bodo, kot je zapisano v Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu(NEPN), do leta 2030 potrebne investicije v distribucijska omrežja v višini 4,2 milijarde evrov, kar pomeni približno dodatne 3 milijarde glede na dosedanji obseg financiranja, ki jih po trenutnem sistemu dajatev še ne morejo zbrati. Da bi se omogočila varna in zanesljiva namestitev vseh želenih malih sončnih elektrarn, bi bilo potrebno zamenjati praktično celotno nizkonapetostno omrežje z močnejšimi vodniki "in hkrati primerno zmanjšati razdalje teh elektrarn do srednje napetostnih transformatorskih postaj," razmere oriše Karin Zagomilšek Cizelj z Elektra Maribor. To pomeni skrajšanje poti s sedanjih 1000 m na 200 m, pri čemer imajo tudi takšne z dolžino nad 2 km. Krajšanje dolžin teh vodov pa pomeni tudi gradnjo novih srednjenapetostnih transformatorskih postaj, ki po veljavni gradbeni zakonodaji terjajo tudi večje in zahtevnejše umeščanje v prostor.

Številne že načrtovane nadgradnje bodo prestavili na drugo leto

Zaradi manjših prihodkov ob trimesečnem nezaračunavanju omrežnine in s tem ukinitve prihodkov družbi smo bili primorana nekatere investicije časovno zamakniti in bodo tako realizirane nekoliko kasneje, kot je bilo načrtovano. To pomeni vsekakor ne v letošnjem letu, pri nekaterih objektih bo zamik celo nekaj let. Distribucijsko omrežje je v načrtih razogljičenja sicer izpostavljeno kot ključna infrastruktura, a za zdaj zaslužene pozornosti (še) ne uživa. "Glede na zahteve, ki so opredeljene v NEPN, bi samo Elektro Maribor v naslednjih 10-ih letih potreboval skoraj milijardo evrov. Zagotovljena pa je le dobra tretjina teh sredstev. Če bi bilo toliko sredstev zagotovljenih, bi morali zaposliti še ustrezno število strokovno usposobljenega kadra, ki pa ga je potrebno še zagotoviti. Hkrati pa je pomembno tudi umeščanje elektroenergetskih objektov v prostor, kjer bo potrebno prilagoditi zakonodajo tako, da se bo tudi čas umeščanja v prostor ustrezno skrajšal," dodaja Zagomilšek Cizelj.

Pred Elektrom Ljubljana, našem največjem distributerju, je posledično še večji izziv. V naslednjih 10 letih bodo morali postaviti 2.338 km srednje napetostnih vodov, 3.917 novih transformatorskih postaj in 3.097 km nizko napetostnih vodov: "V skladu z razvojnim načrtom bo za namestitev razpršene proizvodnje potrebnih 586 milijonov evrov, kar je približno 50 % vseh sredstev predvidenih za naložbe v 10 letnem obdobju." Tudi pri Elektru Primorska se srečujejo s podobnimi težavami: "Vlaganja v omrežje zaradi potreb OVE so ostala v enakih vrednostih, s tem da so te vrednosti bistveno premajhne, da bi lahko pristopili k celoviti nadgradnji omrežja."

V raziskovalnem delu 'Trajnostni prehod slovenskega elektroenergetskega sistema do 2050'  avtorji navajajo, da lahko Slovenija proizvede dovolj brezogljične električne energije za pokritje lastnega odjema že v letu 2037, ko naj bi na omrežje priključili novo jedrsko enoto. Pri tem bodo pomembno vlogo igrali fleksibilni viri in ponori ter dnevni in sezonski hranilniki električne energije, ki bodo zagotavljali ravnotežje nestanovitni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov.

Blažič sicer ocenjuje, da je trenutno omrežje dovolj robustno, a tako ne bo več dolgo. "Še posebej v primerih, ko se pojavi t.i. domina efekt in je s strani uporabnikov na določenem območju v kratkem času podanih veliko zahtev za izdajo soglasij za priključitev malih sončnih elektrarn(MSE) na distribucijsko omrežje. V teh primerih je potrebno zgraditi nove transformatorske postaje. Pri tem imamo težave z umestitvijo novih elektroenergetskih objektov v prostor, kar podaljšuje izgradnjo naprav," dodaja Maja Ivančič z Elektra Celje, pri Elektro Gorenjska pa izpostavljajo še izpad prihodka, ki so ga doživeli letos z ukinitvijo plačila omrežnin. "Finančnih sredstev v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona. Ta je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za 9 mio EUR."

Priključevanje razpršenih virov največji izziv energetike

"Konec koncev govorimo o ciljih, ki predvidevajo priključitev sončnih elektrarn s skupno močjo, ki je podobne velikosti kot moč sedanjih 'klasičnih' elektrarn v Sloveniji, to je hidroelektrarn, termoelektrarn in jedrske elektrarne skupaj. Izzive lahko pričakujemo predvsem na področju priključevanja na distribucijsko omrežje in na področju zagotavljanja ravnovesja med proizvodnjo in porabo," ocenjuje Blažič. Sončne elektrarne so izrazito spremenljiv vir, ki spomladi ali poleti proizvede veliko energije, pozimi malo ali nič. Marsikatero težavo lahko rešijo tudi hranilniki električne energije, kot denimo 'megapack' podjetja Tesla. Toda če s prehodom na obnovljive vire mislimo resno, smo že pozni, svari: "Na osnovi analiz, ki smo jih opravili v Laboratoriju za električna omrežja in naprave na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, lahko ta znesek precej zmanjšamo z uporabo rešitev pametnih omrežij, kar vključuje tako napredno regulacijo napetosti kot tudi prilagajanje odjema. V vsakem primeru pa je nadgradnja omrežja počasen proces."

 Odgovorov na vsa vprašanja ni, zato je oskrba z električno energijo predvsem politična odločitev, ki jo mora sprejeti vlada na osnovi znanih dejstev, želja ljudi ter ugibanja o prihodnosti. Ker čarobne paličice ni, bo zeleni energetski prehod skoraj gotovo pomenil tudi višje davke in posledično višje položnice. Lahko pa se preprosto pretvarjamo, da je za Slovenijo zeleni prehod pretežak, ohranimo trenutno stanje in čakamo. Toda že zdaj je Slovenija močno odvisna od uvoza (49%), najkasneje do leta 2033 bodo ugasnili termoelektrarne, ki zagotovijo četrtino domače oskrbe z energijo. Ostaneta nam 2 možnosti - uvoz (čedalje dražje energije) ali sprejeti življenje v mrku.

KOMENTARJI (22)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Ramzess 26. 06. 2022 11.13
V čem je problem, da ne dajo v javno rabo patentov (Tesla ipd.), raje jih skrivajo (uporablja jih le elita), narod pa izkoriščajo z ... Nekatere elektrarne, ki so jih ustavili so bile namenjene za napajanje podzemnih objektov elite, zato njihov izkop ni vplival na javno omrežje.
marker1 26. 06. 2022 08.01
Eno izmed podjetij GEN prodaja sončne elektrarne. Zato pa Golob navija za zeleno. Dobiček pri prodaji elektrike in zdaj še pri sončnih elektrarnah, ki so uporabne samo v planinskih kočah za razsvetljavo, kjer ni možno napeljati omrežno elektriko.
marker1 25. 06. 2022 19.28
+1
Samo novi blok JEK nas bo rešil energetske krize. Obnovljiva energija, kot je veter in sončna energija je iluzija. Stalnega vetra imamo premalo, sončna energija pa zadostuje samo za razsvetljavo, dokler sije sonce. Akumuliranje te energije pa je predrago. Golob je z idejo o zeleni energiji brcnil v prazno.
DR. RNR 25. 06. 2022 16.43
+1
Gnar bo izpuhtel. Raja se bo na drva in kolm grela.
Uporabnik1899572 25. 06. 2022 15.55
-1
Golob energetski veleum bo resil evropo. Prvi ukrepi, drazje gorivo v slo kljub padanju cene v tujinini so ze prvi ukrepi
stromar5 25. 06. 2022 16.41
-1
Pada cena nafte na borzi. To se bo poznalo pri ceni goriva pri nas pri naslednjem oblikovanju cen, skladno s sprejeto uredbo. Cene goriv pri nas so narasle zaradi ukinitve totalno zgrešenega ukrepa Janševe vlade (zabetoniranje cen na ravni, ko trgovci delajo ogromne minuse), zaradi katerega ima trenutna vlada sto in več milijonske odškodninske zahtevke na mizi. Tvoj komentar le prikazuje popolno nerazumevanje ukrepov na tem področju in verjetno na ignoranco glede energetike kot celote.
disorderliness 25. 06. 2022 14.03
+1
Ma kakšne 4 milijarde! Treba je 20 milijard, ki jih ni. Ni jih pa zaradi razmetavanja denarja oblasti. Če se vam zdijo vavčerji za podporo hotelirskih oligarhov fajn, subvencioniranje naftnih derivatov in nedela fajn, bo naša prihodnost le še hlipanje v obupu, ko si ne moreš z ničemer več pomagati.
Banion 25. 06. 2022 13.18
+1
kot je bila osamosvojitev politični projekt katerega je plačalo gospodarstvo in posledično ljudje tako bo tudi pri zeleme prehodu. Vendar drugače ne gre kot je bila osamosvojitev in ločitev od zajedlacev nujna je tudi zelen prehod sicer ne bomo več imeli kje živeti.
devote 25. 06. 2022 12.28
+2
Nikoli vec ne bo, da bi bili fosilci zgolj za pridobivanje toplote ali elektrike. Sploh za pridobivanje toplote , ker vsaka energija je na koncu toplota.
Abrams 25. 06. 2022 11.04
Podkupnine in provizije že letijo.
Thor 25. 06. 2022 09.51
+4
Odlašanje vodi v mrk!!!!!?????? sankcije vodijo v mrk
GRoman 25. 06. 2022 09.45
+5
Na koncu ne bomo imeli niti denarja, niti zelene energije
jazpatipažidanamarela 25. 06. 2022 09.39
+4
Sončne in vetrne elektrarne bi imele pri gospodinjstvih korist izključno v primeru, če bi to pomenilo, da je posamezna nepremičnina neodvisna od javnega električnega omrežja. V nasprotnem primeru gre za ogromno zapravljanje naravnih dobrin in denarja. Bolj smiselne so zaenkrat jedrske elektrarne pod pogojem, da se še bolj investira v njihov razvoj kar pomeni v varnost in izkoriščenost.
stromar5 25. 06. 2022 16.46
Ja, z investicijami v večje proizvodne enote na nivoju prenosnega omrežja, odpade velik del stroškov na distribucijskem omrežju. Ampak ne smemo pozabiti, da EU poleg nizkoogljične energije zahteva tudi določen delež obnovljive energije. Za to pa je kar nekaj potenciala na obstoječih stavbah, katerih orientacija je blizu optimuma. Govorim namreč o sončnih elektrarnah.
pozzo 25. 06. 2022 09.13
+6
V Sloveniji je edina rešitev postavitev 2-3jedrskih elektrarn in si s tem zagotovimo električno neodvisnost. Sončne in vetrne elektrarne tega ne bodo rešile. Električni avtomobili pa so sicer čisto ok, ampak za okolje pa večja katastrofa od 20 let starega dizla.
stromar5 25. 06. 2022 16.49
Električni avtomobili, če ima velik del elektrike, s katerimi se polnijo, nizek vpliv na okolje, imajo naprimerljivo nižjo vpliv na okolje kot sodobni dizli, kaj šele 20 let stari. To, kar si zapisal, so bedarije, ki jih ponavljajo ljudje (tudi nekateri strokovnjaki tipa Alkalaj ali Mihalič), ki se ne morejo sprijazniti, da je fosilnim gorivom v EU odklenkalo.
ni_mi_vse_eno 25. 06. 2022 08.15
+5
V Evropi ugašajo elektrarne (Finance: "Igra z ognjem v Beneluksu: Belgijci izganjajo nuklearke, Nizozemci pa termoelektrarne"). Avstrijsko obrambno ministrstvo je napovedalo "blackout". Vi pa propagirate nestabilno zeleno, da se bo blackout zgodil čimprej v čim večji verjetnosti.
stromar5 25. 06. 2022 16.51
Eno so težave zaradi nezadostnosti proizvodnje elektrike (to kar omenjaš z zapiranjem elektrarn), drugo pa s stabilnostjo obratovanja omrežja. Zelena energije je sicer težava s stališca stabilnosti, je pa ena izmed možnih rešitev kar se tiče zadostnosti elektrike.
ajdanakolesu 25. 06. 2022 08.15
+6
Slovenija mora hitro začeti z postavitvijo nove jedrske centrale.
Fery Zaka 25. 06. 2022 08.14
+6
Zeleno, zeleno, zeleno ... pri meni elektrarna že 2 meseca čepi na strehi. Manjka samo še priklop, 5 minut dela za elektro strokovnjaka, ki mora obrniti gumb in nalepiti nalepko. Nimajo časa, investiral sem 10 jurjev, zdaj pa za elektriko plačujem 150 evrov mesečno. Dobro so me.
stromar5 25. 06. 2022 16.55
Problem je, da distribucijsko omrežje ni pripravljeni na postavitev večjega števila proizvodnih enot in polnjenje večjega števila el. avtomobilov. Sploh zato, ker od teh proizvajalcev elektrike ne zahtevamo nič (npr., da bi Elektro lahko od zunaj omejil proizvodnjo v primeru preobremenitve omrežja, ali pa bi te proizvodne enote regulirale napetost (ki zaradi proizvodnje lahko hitro zraste nad 250 V...)
User1964037 25. 06. 2022 08.11
+4
Ne jemljite kreditov za postavitev sončne elektrarne, ker boste nekateri do 2 leti samo čakali na priklop in potem še nadaljnih 6-7 let za povrnitev investicije. Ko boste odplačali kredit bodo na trgu že paneli s tako dobrim izkoristkom, da se vam bo splačalo kupit nove in bo v resnici od vaše elektrarne imela največjo korist banka.
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073