Betrand Piccard, ki stoji za projektom Climate Impulse, je  s svojimi partnerji lani februarja začel posebno zeleno misijo. Njihov cilj je, da bi z dvosedežnim letalom, ki ga poganja tako imenovani zeleni vodik, v devetih dneh neprekinjeno letel okoli sveta, poroča AP.   Zeleni vodik je vodik, izločen iz molekul vode z uporabo obnovljive električne energije s postopkom, imenovanim elektroliza.  Ekipa Climate Impulse, katere podpornik je tudi Airbus,  je pred kratkim predstavila svoj napredek.  

Okoli sveta šele leta 2028 

Prve testne polete načrtujejo že za naslednje leto, toda okoli sveta naj bi se z njim odpravili šele leta 2028. Letalo Climate Impulse naj bi preletelo približno 40.000 kilometrov okoli Zemlje vzdolž ekvatorja in se vrnilo na začetno točko brez dolivanja goriva v zraku in brez postankov. Letalo je namreč odvisno od več nepreizkušenih inovacij in zaenkrat še zdaleč ni zanesljivo, priznavajo sami. A kot pravi Piccard, si želi biti zeleni pionir. "Pokazati želimo, da je to mogoče, potem pa je to velika spodbuda za druge, da nadaljujejo." Tudi če bo projekt uspešen, strokovnjaki napovedujejo, da bi se zeleni poleti na vodikov pogon v komercialnem obsegu v najboljšem primeru lahko pojavili šele čez desetletja. Projekt je sicer privabil več deset milijonov evrov naložb, ekipa desetih zaposlenih pa se povečuje. 

Kako naj bi zeleno letalo letelo?

Nadzorovano sproščanje tekočega vodika iz rezervoarjev pod krili letala proizvaja energijo, ki pronica v membrano gorivne celice, ki nato poganja letalo, pojasnjuje ekipa za projektom. Letalo lahko leti s hitrostjo 180 kilometrov na uro. Ker gre za vodik, bodo edine emisije poleta vodna para. A ne smemo pozabiti, da je tudi vodna para močan toplogredni plin, opozarjajo znanstveniki.  

Mednarodna agencija za energijo ugotavlja, da je letalski prevoz odgovoren za približno 2 odstotka svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Vodik se pri poletih sicer uporablja že desetletja, vendar v obliki plina in ne tekočine. Za povečanje uporabe tekočega vodika bo potreben čas. Fosilna goriva, ki so cenejša, namreč še danes proizvajajo največ vodika. Številne vlade želijo proizvesti več zelenega vodika, vendar za zdaj svet ne more proizvesti dovolj čiste električne energije za potrebe po energiji na kopnem, kaj šele, da bi je proizvedel dovolj za komercialno uporabo letal v zraku, še piše AP. 

Kako pridobivamo vodik in e-goriva?

"Zeleni vodik je pripet na OVE in nastaja s postopki elektrolize, tudi teh je več in priporočljivi so tisti, ki ne potrebujejo problematičnih elementov, npr. Iridija. Obstajajo še moder, turkizni  in sivi/črn vodik (reformacija zemeljskega plina), ki je najmanj zaželen. E-goriva pa nastajajo ob kombinaciji proizvedenega vodika z zajetim ogljikovim dioksidom. Tako dobimo npr. metanol ali s postopkom Fischer-Tropsch daljše ogljikovodike, na primer kerozin ali težje frakcije za ladijski prevoz. Gre za gorivo, ki ga že poznamo, s tem, da je vključen iz zraka zajet CO2, skratka pri e-gorivih gre načeloma za ogljična goriva," je pojasnjeno na spletni strani okoljske organizacije Focus.