Zeleni dopust? Z letom iz Ljubljane do Aten 'porabimo' emisije za celo leto

Cene bencina in dizla razburjajo potrošnike po svetu in Evropi, tudi pri nas, v Grčiji, ki je zelo priljubljena počitniška destinacija med Slovenci, so cene trenutno med najvišjimi v Evropi. Kako lahko na dopustu privarčujemo pri porabi bencina, kako in kje se lahko izognemo uporabi avtomobila? Kot svetuje Renata Karba z Umanotere, se uporabi avtomobila precej elegantno na dopustu izognemo tako, da čim več pešačimo in kolesarimo: "Če kdaj, potem naj bi bili na dopustu gospodarji svojega časa in sami odločali o tem, kako se bomo premikali. Če nimamo svojih koles, si jih v večini turističnih destinacij lahko izposodimo." 

Dopust brez avtomobila tako ne bo samo prijazen do okolja, ampak bo tudi koristen za naše zdravje. Prav tako je v večini destinacij poskrbljeno za javni prevoz do najpomembnejših turističnih atrakcij, ki je udobnejši in bolj družaben način prevoza od avtomobila. Odločitve so v naših rokah, poudarja sogovorica. 

Na svetovni ravni je namreč ocenjeno, da prevozi turistov, pri katerih izgorevajo fosilna goriva, povzročijo kar 3/4 s turizmom povezanih emisij toplogrednih plinov. Od vseh vrst prevozov jih največ povzročijo letalski prevozi, ki so ogljično najintenzivnejši način potovanja. Vsak kilometer letalskega prevoza povzroči šestkrat več emisij na potnika kot kilometer prevoza z javnim potniškim prevozom. Vsak z bencinskim ali dizelskim avtom prevoženi kilometer pa štirikrat več. Ko razmišljamo o zmanjšanju ogljičnega odtisa turizma oziroma njegovega vpliva na podnebne spremembe, se je zato v prvi vrsti smiselno osredotočiti na prevoze, izpostavlja Karba, ki smo jo povprašali o tem, kako lahko sami poskrbimo za bolj zelen dopust. 

Let iz Ljubljane do Aten – količina emisij za celo leto 

Seveda je pomembno, da tudi na dopustu varčujemo z električno energijo, se izogibamo energetsko potratnim turističnim aktivnostim, izbiramo okolju prijaznejšo prehrano (večinoma rastlinsko, ekološko, lokalno, sezonsko ter čim manj predelano in zapakirano), preprečujemo, da bi hrana pristala med odpadki, in se izogibamo uporabi plastike za enkratno uporabo, našteva. 

Kot se moramo namreč zavedati, emisije toplogrednih plinov namreč med drugim nastajajo zaradi porabe energije v turističnih namestitvah in posredno tudi zaradi oskrbe s hrano in druge potrošnje. Vendar bi te emisije bolj ali manj nastajale tudi, če bi ostali doma. Prevozi med krajem bivanja in destinacijami pa so dejansko vir tistih dodatnih, običajno zelo velikih turističnih emisij. Če potujemo daleč, so zato druge emisije minornega pomena v primerjavi z vplivom na okolje, ki ga povzročimo s prevozi, poudarja. 

Povratni letalski prevoz za dve osebi med Ljubljano in Atenami denimo povzroči toliko emisij, kot jih "pripada" vsakemu Zemljanu za celo leto. Z vsakim čezoceanskim letom pa celoletno kvoto emisij posameznika, ki je skladna s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, močno presežemo. Pogosti so primeri, ko ljudje celo leto živijo življenje z nizkimi emisijami (npr. večinoma pešačijo, se vozijo s kolesom ali javnim potniškim prevozom), potem pa s turističnim potovanjem med dopustom svoj ogljični odtis strmo povečajo, opozarja. 

Moč, ki jo imamo kot turisti 

V številnih državah po Evropi, žal v sezoni, še vedno prevladuje plastika, nekje se ji težko izognemo, saj voda ni pitna ali je slabše kakovosti. Kot pravi Karba, je pandemija covida-19 katastrofalno spodbudila uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, veliko bolj, kot bi bilo potrebno in predvsem vzdržno: "Velik del nafte, ki smo jo privarčevali z zmanjšanjem prevozov, je šel v proizvodnjo plastike. Plastika za enkratno uporabo skupaj z ribiškimi odpadki prispeva kar 70 % odpadkov, ki pristanejo v morjih. Tudi če plastičnih izdelkov ne odvržemo v naravo, niso nedolžni – ko počasi razpadajo na odlagališčih ali pa jih sežgejo v sežigalnicah, povzročajo izpuste toplogrednih plinov. Kljub povečanju osveščenosti v vsakodnevnem življenju to še premalo upoštevamo in pogosto je prepričanje, da smo naredili zadosti, če plastične odpadke vržemo v pravi kontejner. "

 Dejansko pa je naša največja moč v preprečevanju nastajanja plastičnih odpadkov z izogibanjem uporabe plastičnih izdelkov: "Zmanjšanje povpraševanja vodi v zmanjšanje proizvodnje teh izdelkov ter na koncu v zmanjšanje količin odpadne plastike." To svojo moč lahko vzamemo v roke tudi, ko smo v vlogi turista: "Izbirajmo lokale, kjer hrano in pijačo strežejo v posodi in s priborom za večkratno uporabo. Ko naročamo pijačo, povejmo strežnemu osebju, da jo hočemo v steklenem kozarcu in da nočemo slamice. Vprašajmo v turističnem uradu, kje se nahajajo pitniki, kjer si lahko natočimo pitno vodo, in imejmo s seboj bidon oziroma flaško za večkratno uporabo. Ne naročajmo hrane na dom, ki je praviloma zapakirana v stiropor in druge škodljive materiale, ki po enem samem obroku končajo v odpadkih. Namesto plastičnih spominkov raje vzemimo domov kakovostne lokalne izdelke in pridelke ter podprimo trajnostne lokalne proizvajalce. Tako z našimi potrošniškimi izbirami oz. povpraševanjem usmerjamo turistično ponudbo." 

Okolju prijaznejša namestitev? 

V številnih državah plačamo tudi t.i zeleno takso, hoteli se obračajo k številnim zelenim praksam, ki pa hkrati pomenijo predvsem tudi njihov prihranek denarja. Kako ločiti med namestitvami, ki so dejansko trajnostne, in zelenim zavajanjem? Kot pravi Karba, to, da zelene prakse (predvsem varčevanje z energijo) prinašajo finančne prihranke za turistične ponudnike, ni nič slabega in je pomembna motivacija za ozelenitev turistične ponudbe. 

Zelenemu zavajanju pa se lahko izognemo med drugim tako, da izberemo namestitve, ki so pridobile zaupanja vredne okoljske znake, kot so npr. Evropski znak za okolje (okoljska marjetica) za turistične nastanitve, Zeleni ključ (Green Key), Green Globe, Travelife, Biohotels, Eco camping in Green glamping: "Vsem znakom je skupno, da ponudnike namestitev spodbujajo k trajnostni gradnji, varčevanju z energijo in vodo, uporabi energije iz obnovljivih virov, preprečevanju nastajanja odpadkov in spodbujanju trajnostne mobilnosti. Poleg tega pa tudi k temu, da o svoji trajnostni naravnanosti obveščajo svoje goste in jih povabijo v svojo zeleno zgodbo. S tem turistom omogočijo, da zmanjšajo okoljski odtis svojega potovanja," sklene.