Drevesa v mestih niso le zeleni prestiž, ampak nujna, ugotavljajo raziskovalci. Drevesa, ki nudijo zeleno zavetje pred vročino, so nepogrešljiva v urbanih središčih. Poleg sence pomagajo čistiti zrak in pripomorejo k splošnemu dobremu počutju ljudi. Poleg tega so pomembna pri zagotavljanju biodiverzitete. 

Nova študija, o kateri poroča Euronews, ugotavlja, da bi lahko povečanje vegetacije v urbanih območjih za 30 odstotkov lahko preprečilo več kot tretjino vseh smrti povezanih z vročino v letih 2000-2019. Z gostejšo ozelenitvijo pa bi lahko v naslednjih dvajsetih letih glede na izračune rešili nekaj več kot milijon življenj.

Medtem ko so koristi zelenih površin za zdravje dobro znane, je študija raziskovalcev z univerze Monash v Melbournu prva, ki je ocenila tako hladilni učinek zelenja na dnevne temperature kot njegov spremenjeni učinek na razmerje med toploto in smrtnostjo.  "To nam daje celovitejšo oceno njegovih koristi pri zmanjševanju umrljivosti zaradi vročine," za Euronews pojasnjuje vodja študije, profesor Yuming Guo. Kot izpostavlja, te ugotovitve kažejo, da sta lahko ohranjanje in širjenje zelenja potencialni strategiji za znižanje temperature in ublažitev vplivov izpostavljenosti vročini na zdravje.

Izpostavljenost vročini je velika nevarnost za javno zdravje, ki zaradi podnebnih sprememb vse bolj narašča. Med letoma 2000 in 2019 so bile visoke temperature povezane s pol milijona smrti na leto, kar je predstavljalo 0,91 odstotka vseh smrti na svetu. Po besedah profesorja Guoja naj bi se v najbolj ekstremnih scenarijih globalnega segrevanja ocene smrti zaradi vročine gibale od 2,5 odstotka vseh smrti v severni Evropi do 16,7 odstotka v jugovzhodni Aziji v 2090-ih letih.  

Ustavitev emisij zaradi segrevanja Zemlje pri viru je najučinkovitejši način za zmanjšanje smrti zaradi vročine. Kako pa lahko pomaga več zelenja? Kot odgovarja, ima večja razširjenost trav, dreves in drugih rastlin v gosto naseljenih območjih hladilni učinek. Takšna vegetacija namreč senči površine, odbija sončno sevanje in povečuje izhlapevanje s tal in rastlin, kar spodbuja konvekcijo zraka.  

Blagodejne koristi za zdravje

Znanstveniki so doslej ugotovili celo, da ima zelena mestna džungla blagodejne koristi za zdravje in  da drevesa celo nižajo biološko starost prebivalcev.  Doslej so znanstveniki že potrdili, da preživljanje časa v okolici zelenih površin blagodejno vpliva na kardiovaskularno zdravje. Finski raziskovalci so na podlagi ugotovljenega znižanja krvnega tlaka, utripa srca, manjše mišične napetosti ter nižje ravni stresnih hormonov med sprehodi v naravi razvili priporočila, naj človek za dobro počutje preživi v bližnjem parku, gozdu ali divjini najmanj 15 do 45 minut na dan oziroma najmanj pet ur mesečno, smo poročali.

Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, pa je odkrila, da so ljudje, ki imajo dostop do zelenih površin, v povprečju dve leti in pol biološko mlajši od tistih, ki tega dostopa nimajo, je poročala AFP. "Zato lahko življenje blizu zelenih površin pripomore, da ste v resnici mlajši, kot kaže vaša osebna izkaznica," je za francosko tiskovno agencijo o povedala vodilna avtorica študije z medicinske fakultete Univerze Northwestern v Chicagu Kyeezu Kim.

 Blagodejne pa so tudi rastline v notranjih prostorih. Poročali smo še o raziskavi, pri kateri je sodelovala tudi vodilna svetovna organizacija Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society). Ta je pokazala, da lahko že pet manjših lončnic v povprečno veliki pisarni zniža ravni NO2 oziroma dušikovega dioksida, onesnaževala, ki ga povezujejo z respiratornimi boleznimi, za kar 20 odstotkov.