Podjetja v Združenem kraljestvu  v laboratorijih že proizvajajo mesne kroglice, živalsko maščobo in številno drugo hrano, poroča Sky News. Zatika pa se pri pridobivanju odobritve s strani Agencije za standarde hrane (FSA). Vendar so pristojne institucije zdaj sporočile, da bo skupina znanstvenikov in zakonodajnih strokovnjakov začela zbirati stroge znanstvene dokaze o izdelkih in o tem, kako so izdelani. FSA je dodala, da je zavezana dokončanju "popolne ocene varnosti" dveh laboratorijsko proizvedenih živil, kar bi lahko omogočila njihovo prodajo v Združenem kraljestvu že v naslednjih dveh letih. Singapur, Izrael in deli ZDA so že odobrili gojeno meso za prehrano ljudi, medtem ko ga je Združeno kraljestvo doslej dovoljevalo samo v hrani za hišne živali.

Zakaj sploh laboratorijsko izdelana živila?

Živila, kot so burgerji, zrezki, klobase in losos, znanstveniki v laboratorijih razvijajo iz drobnih živalskih celic. Narejeni so brez uporabe tradicionalnih metod kmetovanja, kot je denimo vzreja živine. Laboratorijsko pridelano meso ima zato močne okoljske prednosti, saj njihova proizvodnja ne zahteva velikih količin zemlje in vode in so emisije toplogrednih plinov, ki so posledica živinoreje, zmanjšane. Znanstveniki naj bi delali tudi na spremembi hranilne vrednosti mesa, gojenega v laboratoriju, tako da bi bilo to celo bolj zdravo od živalskih proizvodov, piše SkyNews. 

Številni sicer opozarjajo, da razvoj hrane v laboratoriju pomeni nov odmik od naravnih živil v času, ko že obstaja zaskrbljenost zaradi uživanja ultra predelane hrane. In nekateri rejci živali se bojijo, da laboratorijsko pridelano meso predstavlja še eno nevarnost za njihovo preživetje. 

Raziskovalci na Finskem so, kot je poročal BBC, v eni izmed študij primerjali hranilno vrednost nekaterih živil in njihov pritisk na okolje, torej – koliko vode, zemlje in emisij se porabi za njihovo proizvodnjo, da na koncu pristanejo na naših krožnikih. Ugotovili so, da bi lahko zamenjava mesa in ostalih živalskih izdelkov z alternativami, vzgojenimi v laboratorijih, močno znižala pritisk na okolje. A zaenkrat so tehnološke rešitve v tej smeri še na dokaj nizki ravni, se zavedajo raziskovalci, zato poudarjajo, da lahko ima podoben učinek tudi zmanjšanje količine mesa v naši prehrani.

Pa smo na to pripravljeni?

"Z znatnim zmanjšanjem živil živalskega izvora in zamenjavami z novimi živili in alternativami rastlinskih beljakovin lahko občutno zmanjšamo vplive na okolje v smislu potenciala globalnega segrevanja, rabe zemljišč in rabe vode," je poudarila Rachel Mazac z univerze v Helsinkih, ki je sodelovala pri raziskavi. A kot je dodala, so raziskovalci odkrili podobne prihranke pri veganskem načinu prehranjevanja. Podoben prihranek naravnih virov pa so izračunali tudi, če bi povprečen jedec 75 odstotkov mesa zamenjal z rastlinskimi alternativami. 

A ni jasno, če so potrošniki za takšno spremembo prehranjevanja že pripravljeni. Po vsem svetu pospešeno razvijajo nove inovativne načine za proizvodnjo hrane, ki bi bila bogata z beljakovinami in ostalimi hranili, hkrati pa bi bila okoljsko sprejemljivejša – torej, da bi se za njeno pridelavo porabilo manj vode in ostalih naravnih virov. Kot je za BBC ocenil dr. Asaf Tzachor z Univerze Cambridge, so to obetajoči zaključki, a prav nepripravljenost potrošnikov za spremembo prehranjevalnih vzorcev bi lahko preprečila oziroma upočasnila to potrebno tranzicijo iz pretežno mesne prehrane. Že številne druge študije so pokazale, da je premik proti rastlinskemu načinu prehranjevanja nujen in da ima takšen način prehranjevanja blagodejne učinke tako za zdravje kot planet.