Vitaminska bomba, ki jo poznamo pod dvema imenoma. Sibirska borovnica in jagoda haskap je obnorela Slovenijo. Ti sadeži vsebujejo izjemno veliko vitamina C, kalija, železa, magnezija, bakra, fenolnih spojin, antocianinov, karotena, folne kisline in drugih antioksidantov. Ponekod jih zaradi izjemne vitaminske in mineralne sestave imenujejo tudi 'jagode večne mladosti. Ti sadeži pa uspevajo tudi pri nas in pridobivajo na priljubljenosti. Vseh pozitivnih lastnosti dragocenih sadežev se zavedajo tudi v Združenju Ekoci in Samooskrbni, ki stojijo za projektom Sooskrbovalnica desetinka. Tudi letos so junija zato organizirali akcije samoobiranja, ki so vedno bolj privlačne za obiralce. 

Tudi letošnji junij so v okviru samooskrbovalnice tisti, ki si želijo cenejšo zdravo eko hrano, lahko na kmetiji Ručigaj v Savinjski dolini nabrali zabojčke teh posebnih jagod in si tako zagotovili tudi posebno ceno. Samooskrbovalnica desetinka namreč deluje po pravilu desetinke. Koncept Sooskrbovalnice Desetinka vrača nekaj, kar je bilo včasih srčika kmečkega življenja – sodelovanje med ljudmi, spoštovanje zemlje in zavest, da hrana prihaja iz trdega dela, ne trgovskih polic. Nekoč so manj premožni lahko pomagali kmetom pri delu in v zameno prejeli del pridelkov, da so se lažje oskrbeli s hrano. Tudi danes lahko nadaljevanje te tradicije znova lahko omogoča večjo dostopnost zdrave hrane za vse, so prepričani v Ekoci.

Pridelovalci zaradi pomanjkanja časa ali delovne sile ne morejo sami pobrati vseh pridelkov, zato povabijo ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Udeleženec, ki sodeluje pri pobiranju pridelkov, pa v zameno brezplačno prejme 10 % pridelka, ki ga nabere. Če nabere 10 kg jagod, jih dobi torej kilogram, ostalih devet kilogramov je kmetovih. Imajo pa obiralci tudi možnost odkupa po nižji ceni kot na trgu, če želijo od kmeta odnesti več pridelka, opisuje Irena Rotar iz združenja Ekoci, Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, pobudnica gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen.

Kmetija Rančigaj, kjer so obiralci tokrat pridno polnili zabojčke, je kmetija v Savinjski dolini. Z nasadom jagod haskap so zelo zadovoljni. Večino jagod haskap poberejo obiralci in jih odkupijo po konceptu Sooskrbovalnica Desetinka. Sodelovanja so zelo veseli. Glede na to, da je jagode haskap treba pobrati v nekaj dneh, imajo tudi stroj za obiranje oz. stresanje haskap jagod. Tudi te jagode so zelo kakovostne – sami izdelujejo sokove, marmelade, del jagod pa dajo tudi liofilizirati, saj se v njih ohrani prvinski okus, pripoveduje lastnik kmetije Tone Rančigaj.

Soobiranja jagod haskap se je s svojimi hčerkami udeležila tudi Mateja Kodrun, ki izpostavlja, da je to priložnost, kako lahko velike družine pridejo ceneje do kakovostne hrane. Smo velika družina, ki si ne more privoščiti zelo drage hrane, zato se trudimo, da dobimo hrano, ki je kakovostna, ekološka, a vseeno dostopna, izpostavi: "Navdušena sem, da lahko na takšen način naučimo otroke, od kod prihaja hrana, kakšen je pravi okus hrane in da lahko pomagajo pri obiranju – tako znajo ceniti hrano. Kot veliki družini s petimi otroki nam je zelo pomembno, da se lahko ceneje oskrbimo tudi z ekološko hrano."

Zakaj je pomembno, da sami pobiramo sadeže, ki ji potem pojemo? Kot meni Domen Petrič, ki se je udeležil soobiranja, zato ker je delo z rokami dobro, poleg tega je to nekaj, kar nas veseli: "V človeku je namreč primarni zapis, da si hrano nabereš sam, zato jo tudi z večjim užitkom poješ. Vidiš, kaj nabiraš, spoznaš pridelovalca, spoznaš ljudi, s katerimi se podružimo in naredimo nekaj dobrega zase, za ohranjanje krajine." "Z mojega vidika je pomembno, da je transportna pot čim krajša, da sadež, ki ga pojem, prej tudi poskusim. Da ga s skrbnostjo naberem, da vem, da ga bom doma z užitkom pojedla, ker je v njem že veliko moje pozitivne energije," dodaja Irena Petrič.

"V Sooskrbovalnici Desetinka sodelujejo le napredni in zavzeti ljudje – na eni strani ozaveščeni obiralci, ki znajo ceniti ekološko hrano in so pripravljeni zanjo tudi kaj narediti, na drugi strani pa napredni, srčni kmetje, ki spoštujejo naravo in ljudi ter so pripravljeni del pridelka tudi podariti v zameno za pomoč pri obiranju. Vsi pa si želijo trajnostnih pristopov ter nadgrajevanja tradicije naših prednikov pri sooskrbi s hrano," pojasnuje Rotarjeva. Želijo si, da bo z zdravo hrano oskrbljenih čim več ljudi.

Kot pravi, se čedalje več ljudi udeležuje tovrstnih aktivnosti, saj nezaupanje v hrano, ki jo kupujejo, čedalje bolj narašča. "Hrana prihaja večinoma iz uvoza, tudi sadje je tretirano s sredstvi, ki podaljšujejo obstojnost. Prvinskih okusov sadja in zelenjave skoraj ne poznamo več, saj so večinoma pridelani z uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter pobrani prezgodaj – ne v optimalni fazi zrelosti, da preživijo dolge transportne poti. Prvinskih okusov, ki so jih bili vajeni naši predniki, skoraj ne poznamo več. Zato je sveže obran sadež, ki smo ga utrgali sami, poslastek – poln energije in prvinskih okusov, brez tujih prstnih odtisov na sadežih," poudarja. Zadovoljni so tudi kmetje, saj tako spoznajo in navežejo stike s kupci, ocenjuje. 

Prednost takšnega modela samooskrbe je tudi direktna oskrba. Obiralec si namreč sam nabere hrano neposredno pri kmetu, brez vmesnih transportnih poti. Je tudi pomoč kmetom. Koncept je še posebej koristen za pridelke, ki potrebujejo hitro pobiranje, kot so haskap jagode, jagode, češnje, stročji fižol ipd, našteva Rotarjeva. In kaj morajo vedeti udeleženci? Udeleženec mora upoštevati navodila pridelovalca, skrbeti za okolje in paziti, da ne povzroči škode na rastlinah. Ceno določi kmet – in je odvisna od več dejavnikov: kakovosti in velikosti sadežev, sorte haskapa, sadežev, velikosti grmov, lokacije in tržnega pristopa kmeta .. .... Kmet in pobiralec se lahko dogovorita tudi za nadomestilo oziroma menjavo pridelkov. "Da postaja hrana čedalje bolj strateško orožje nam je danes že jasno, zato je pomembno, da z izmenjavo znanja, semen in pridelkov povezujemo skupnosti, ohranjamo slovensko kmetijsko dediščino ter spodbujamo trajno, trajnostno prihodnost prehranske varnosti. Naj se obiranje začne – kot nekoč, skupaj, z roko v roki!, " sklene Rotarjeva.