Modre rakovice že dlje časa pustošijo po Italiji, kjer se ribiške mreže namesto z raznovrstnimi morskimi sadeži šibijo pod težo modrih rakovic. Modre rakovice plenijo dragocene morske sadeže in so z močnimi kleščami, ki z lahkoto predrejo ribiške mreže, na videz neustavljive. S tem ogrožajo tako lokalni ekosistem kot prehransko varnost in preživetje ribiškega sektorja. Zdaj se je pojavila tudi v Sloveniji. In na slovenski obali so že združili moči v boju proti njej. Ne le to, ekološko grožnjo želijo spremeniti v novo priložnost za trajnostni ribolov in kulinariko. Operacija Slastna invazija Nove vrste naslavlja eno ključnih izzivov slovenskega morja – širjenje invazivnih tujerodnih vrst – z inovativnim pristopom: preobrazbo ekološke grožnje v trajnostno gospodarsko priložnost, so sporočili iz zavoda YouSea.

V slovenskem morju se namreč vse pogosteje pojavljata modra rakovica (Callinectes sapidus) in riba skakavka (Pomatomus saltatrix), ki že povzročata ekonomsko škodo ribičem in ribogojcem – od plenjenja školjk do poškodb mrež. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju.Modra rakovica (Callinectes sapidus) je med najbolj invazivnimi vrstami rakovic, ki so jo doslej potrdili v 19 od 23 sredozemskih držav. Čeprav modra rakovica še ni vzpostavila stabilne populacije, je njena prisotnost skoraj vsakodnevna, kar kaže na podoben trend, kot so ga po letu 2015 zabeležili v Beneški laguni, pojasnjujejo v zavodu za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea. 

Kakšno škodo je doslej modra rakovica povzročila v Italiji, kjer povzroča največ težav in ali bi lahko tudi pri nas se naselila v takšnem obsegu? Kot odgovarja Irena Fonda iz YouSea je v delti Pada modra rakovica v dveh letih povzročila do 100-odstotne izgube školjk v gojiščih in škodo okoli 100 milijonov evrov. Če bodo pogoji ugodni, se lahko podobna rast populacije zgodi tudi pri nas, opozarja.  Podatki iz literature kažejo, da je najhujša situacija je v delti Pada v Benečiji in Emiliji-Romanji, kjer je modra rakovica v letih 2023–2024 povzročila praktično popolno izgubo školjk v gojiščih japonskih vongol. Italija je že leta 2023 namenila 2,9 milijon evrov nujne pomoči, skupna gospodarska škoda pa je ocenjena približno na 100 miilijonov evrov, leta 2024 so tam ulovili več kot 1.400 ton teh rakovic.

"Ker je vrsta izjemno plodna (ena samica lahko nosijo približno 0,75–8 milijonov jajčec) in tolerantna do različnih razmer, je primerljiv razmah možen tudi v Sloveniji, če bodo seveda pogoji zanje ugodni," ocenjujejo v zavodu YouSea. Strokovnjaki so trenutno še zelo previdni pri interpretiranju škode, ki jo povzroča modra rakovica v Sloveniji, so spomnili v koprski občini, ki prav tako izvaja podoben projekt.

"Ker v našem morju še nimamo zadostnih in dolgoročnih serij podatkov, vplive še ugotavljamo, vendar iz izkušenj od iz tujine, da lahko številčnost domorodnih vrst lokalno upade. Najbolj so izpostavljene predvsem domorodne vrste rakov, školjk in drugih nevretenčarjev, zaradi tekmovanja za hrano in prostor ter plenjenja. Največje tveganje v smislu gospodarskih dejavnosti pa je za školjkarstvo, saj te rakovice v gojiščih plenijo mlade školjke, ter za mali priobalni ribolov, zaradi poškodb mrež in plenjenje ulova iz mrež," pojasnjuje Fonda. 

"Skakavka je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Je pa odličnega okusa," izpostavi Fonda. 

Mestna občina Koper se je tako povezala z lokalnimi ribiči pri izvajanju monitoringa pojavnosti modre rakovice na desetih lokacijah, od Debelega rtiča do Izole. Monitoring bo potekal eno leto, v tem času bodo zbirali podatke o izlovu. Podatke bodo nato skupaj s slovenskimi in italijanskimi znanstveniki preučili ter določili nadaljnje potrebne ukrepe v naših vodah. Kako vse se bodo lotili odstranjevanja rakovice? Kakšna bodo pravila? Zaenkrat velja, da je v boju za omejevanje populacije najučinkovitejša metoda izlov. Na podlagi rezultatov monitoringa bodo nato zasnovani najprimernejši ukrepi za omejevanje populacije modre rakovice, pojasnjujejo na občini Koper.

Obe vrsti, tako modra rakovica kot skakavka sicer na mednarodnih trgih dosegata visoke cene in veljata za kulinarični poslastici, a v Sloveniji zaradi nepoznavanja in negativne konotacije izraza invazivna njuna tržna vrednost ostaja nizka – pod 4 EUR/kg. Manjkajo pa tudi učinkoviti načini ulova, organizirana distribucija in prepoznavna blagovna znamka, naštevajo v Zavodu YouSea. Zato bo po Sloveniji letos več kulinaričnih dogodkov, ki bodo med ljudi ponesli slastne recepte za uporabo teh invazivnih vrst. V Kopru so takšen dogodek že izvedli, obiskovalce pa je najbolj navdušil brodet z modro rakovico in polento. 

Ali je s takšnimi ukrepi možno ustaviti invazijo modre rakovice in skakavke? Kot odgovarja Fonda, popolnoma izkoreniniti teh vrst najverjetneje ne bomo mogli, in tudi ne vemo ali bi se bilo smiselno truditi v tej smeri, lahko pa zmanjšamo njihovo število in morebitno škodo, ki bi jo lahko povzročile: s ciljanimi odlovi in komercialno rabo, razvojem selektivnih orodij in prilagoditvijo ribolovnih praks, stalnim spremljanjem populacij ter kulinarično rabo, ozaveščanjem, promocijo in razvojem blagovne znamke, da se poveča povpraševanje. Torej, da jih začnemo gledati kot novo priložnost za mali priobalni ribolov in kulinariko: "Obe vrsti sta kulinarično odlični. Ko ju ponudimo na krožniku, hkrati zmanjšujemo njun pritisk na morje. Zato vabimo gostince in domače kuharje, naj ju z radovednostjo in brez zadržkov vključijo v svoje jedilnike."