Kako primerna je zima v Sloveniji za kolesarjenje? Kot odgovarjajo v  Ljubljanski kolesarski mreži,  je seveda odvisno, koga v Sloveniji vprašate, Primorci bi seveda odgovorili drugače kot nekdo v alpskih krajih: "A vendar na splošno lahko rečemo, da je zimski čas v Sloveniji večji del zime popolnoma primeren za kolesarjenje, saj nimamo nekih ekstremno nizkih temperatur pa tudi veliko snega ne."  

Zato, da bi širili navdušenje nad kolesarjenjem tudi v za koga zahtevnejših pogojih, organizirajo t.i. mesečne Kritične mase, s katerimi spodbujajo kolesarjenje v vseh letnih časih. Kritične mase so skupinska kolesarjenja, s katerimi vsak predzadnji petek v mesecu opozarjajo na pogoje kolesarjenja, in sporočajo, da je uporaba koles preprost, hiter in cenovno ugoden način za krepitev trajnostne mobilnosti v mestih, pojasnjujejo. 

Kot spomnijo, so zime vse bolj tople in z manj snega, tako da kdor koli pogleda Ljubljano, vidi, da se pozimi kolesari brez težav. "Sicer pa Skandinavci dokazujejo, da tudi bolj ostre zimske razmere niso velika ovira," podarjajo. Večja ovira je pogosto neustrezno vzdrževanje v času zimskih razmer, saj še na tiste redke dni s snegom pogosto kupi snega na kolesarskih površinah ostajajo še dolgo časa, da ne govorimo o posutem pesku, ki ostaja do poznih pomladanskih mesecev, opozarjajo. 

Zakaj torej na kolo tudi v hladnejših mesecih? 

Iz istega razloga kot v preostalem delu leta - ker smo na kolesu telesno aktivni, s čimer krepimo svoje zdravje, odlično je tudi za mentalno zdravje in zmanjševanje stresa, je izredno poceni, ne stojimo v zastojih, zato je zanesljiv potovalni čas brez zamud, ne iščemo parkirišč. Pozimi pa je dodatna prednost to, da krepimo imunski sistem in se na zraku izognemo virusom, hkrati pa prispevamo k čistejšemu zraku, koristi kolesarjenja tudi v bolj mrzlih mesecih naštevajo v Ljubljanski kolesarski mreži. 

Pasti zimskega kolesarjenja: poskrbimo za vidnost 

Seveda pa ima ta letni čas tudi nekaj pasti. Kot opozarjajo, so največji problem poledenele površine, še posebej takrat, ko je črni (nevidni) led, pa tudi zasnežene površine, takrat je oprijem gum slabši in hitreje pride do padcev. K sreči je dni s takimi razmerami zelo malo, izpostavljajo. Zimska past so tudi kupi snega, ki ostajajo na nekaterih kolesarskih površinah še dolgo po tem, ko je drugje že očiščen ali je celo skopnel. Ne pomaga dejstvo, da so kolesarske površine zadnje po prioriteti za čiščenje, kar je absurdno, saj naj bi (vsaj na papirju) najbolj spodbujali ravno hojo in kolesarjenje v mestu. Se pa tudi to počasi izboljšuje, opažajo. 

Varnost naj bo prioriteta

Agencija za varnost v prometu prav tako opaža, da vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša.  Kolesarji pozimi pogosto naletijo na neočiščene poti, na ostanke snega, sveže udarne jame (ki so lahko za avtomobile in druga vozila skoraj neopazne), ravno tako pa na ostanke posipa (pesek), kar poveča ranljivost kolesarjev in seveda možnost zdrsa in padca. Nekaj dodatnega prostora ob prehitevanju kolesarja in dodatna previdnost zato ne bosta odveč, svarijo. 

V vsakem primeru pa za kolesarje tudi ali še posebej pozimi velja - vedno in dosledno uporabljajte homologirano varnostno čelado ustrezne velikosti, ki jo pozimi lahko kombinirate z ustrezno podkapo. Po zadnji raziskavi Trendline, ki jo je sofinancirala tudi EU in so jo izvedli v 29 državah članicah EU (vključno s 4 državami kot opazovalkami), torej tudi pri nas, so pri uporabi čelad med kolesarji prišli do zanimivih rezultatov. V Sloveniji uporablja čelado skoraj polovica kolesarjev (47 odstotkov), pri čemer so uporabniki e-koles pri tem bolj dosledni, saj je takih že 68 odstotkov.

Precej boljši, skoraj idealni so rezultati uporabe čelade med kolesarji med tednom in recimo izven naselja, saj je takih kar 97 odstotkov! Seveda gre to zelo pozitivno številko pripisati kolesarjem športnikom in rekreativcem, ki so uporabi čelade bistveno bolj naklonjeni kot tisti, ki uporabljajo kolo zgolj za prevoz. In še – prav nasprotno pa je odstotek tistih, ki uporabljajo čelado med kolesarjenjem po urbanih naseljih, le 38 odstoten.

Primerna oblačila in obutev

K varnosti med kolesarjenjem v zimskem letnem času spadajo tudi ustrezne rokavice, po možnosti zimske kolesarske (z nedrsnim materialom na notranji strani), ki vas ne bodo ovirale pri učinkovitem držanju krmila, hkrati pa vam bodo omogočale tudi varno uporabo zavor in doziranje zavornega učinka. In seveda ustrezno topla obutev z nedrsečim podplatom (po možnosti nepremočljiva). Tudi sicer naj bodo oblačila in oprema primerna letnemu času in vremenu. Vsekakor pa velja – ob res slabem vremenu, predvsem snežnih padavinah in nizkih temperaturah, pa pri Agenciji za varnost prometa svetujejo, naj kolo vendar ostane doma, saj je v takem vremenu varnostno tveganje za udeležbo v prometu preveliko.

V mrzlih mesecih je precej bolj onesnažen tudi zrak

Kako to vpliva na kolesarjenje in kako se zaščititi v tem primeru? O tem smo že pisali, kot pa odgovarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži, so si raziskave na tem področju različne, po nekaterih smo na kolesu celo manj izpostavljeni kot v avtu, kjer direktno vdihujemo izpuhe: "Več raziskav tudi ugotavlja, da dolgoročno gledano zdravstvene koristi, povezane s kolesarjenjem zlasti iz naslova fizične aktivnosti, odtehtajo tveganja, povezana z onesnaženim zrakom. Vsekakor pa onesnažen zrak ni dober za nobenega, tudi na kolesarje vpliva negativno. Precej je tudi odvisno od posameznika in kako intenzivno kolesari, vsekakor pa so ključni nasveti v dnevih, ko je zelo onesnažen zrak, naslednji: poskusimo najti alternativne poti, ki ne potekajo ob najbolj prometnih cestah, kolesarimo počasneje, da nismo tako zadihani in lahko uporabimo tudi zaščitno masko FFP2, kar je predvsem priporočljivo za občutljivi del prebivalstva. "