Sredozemlje ena najpomembnejših regij na svetu, ko gre za morsko biotsko raznovrstnost, in je dom več kot 17.000 morskim vrstam. Mnoge od teh vrst najdemo le v Sredozemskem morju, zaradi česar je pomembno žarišče biotske raznovrstnosti. A sredozemsko morje je tudi letos zabeležilo najtoplejši julij v zgodovini meritev, s povprečno temperaturo morske gladine 26,68 C, po poročanju Euronewsa kažejo novi podatki Copernicusa. Kot so strnili, je kar 95 odstotkov Sredozemlja julija zabeležilo nadpovprečno temperaturo morja, 63 odstotkov mediteranskega bazena pa je preseglo dolgoročno povprečje za vsaj eno stopinjo in 40 odstotkov za vsaj dve stopinji Celzija, so izračunali. Zaradi ekstremnih anomalij je bilo najbolj prizadeto Zahodno Sredozemlje.

Nova metanaliza izpod peresa strokovnjakov iz Centra Geomar Helmholtz za raziskave oceanov Kiel pa opozarja na resnost grožnje naraščajočih temperatur morja v regiji. Raziskovalci so pregledali kar 131 znanstvenih študij o Sredozemlju. Rezultati pa so zaskrbljujoči.

Ugotovitve namreč kažejo, da bi lahko že zmerno dodatno segrevanje površine morja, le 0,8 C nad sedanjo ravnjo, povzročilo nepopravljivo škodo morski biotski raznovrstnosti, populacijam rib in ranljivim obalnim habitatom. Sredozemsko morje je, tako kot Baltsko ali Črno morje, polzaprto vodno telo, ki je s svetovnim oceanom povezano le z Gibraltarsko ožino. Posledično se segreva hitreje in intenzivneje zakisljuje kot odprti ocean. Med letoma 1982 in 2019 so se sredozemske vode segrele kar za 1,3 C – kar je trikrat hitreje od svetovnega povprečja oceanov. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je Sredozemlje opredelil kot žarišče podnebnih sprememb.

Znanstveniki so izpostavili še en pereč problem v Sredozemlju in sicer pospešeno zakisljevanje morja. Kaj to sploh je? Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, je za naš portal že opozarila dr. Nina Bednaršek. Enake vzorce lahko pričakujemo za Severni Jadran, ti bodo lahko izraženi že prej v zimskem času med močnim pihanjem burje, ki prinese dodatno že zakisano vodo iz globin zaradi intenzivnega mešanja.

Kot je pojasnila, so se ekosistemi oceanov zaradi zakisljevanja že začeli spreminjati. Opažamo ogroženost pri organizmih, ki gradijo lupine in ogrodje, na primer pri koralah, školjkah, iglokožcih, polžkih itd. Na splošno pri karbonatnih organizmih, pri katerih že vidimo znake raztapljanja njihovih lupin. Tudi drugi organizmi bodo prizadeti, ti bodo posledično imeli probleme pri nezadostni energiji za te procese, kjer se posledice lahko odražajo na nivoju populacije z določenim časovnim zamikom. Na dolgi rok to pomeni, da bodo ranljive vrste zelo verjetno izpodrinjene s strani bolj odpornih vrst, biodiverziteta se bo zmanjšala in ekosistemske storitve, ki nam jih dajejo oceani in od katerih smo odvisni, se bodo zmanjšale, kar povzroča ekonomsko in socialno škodo, je opozorila.

V Sredozemskem morju pa se v zadnjih desetletjih pojavljajo tudi vrste, povezane s tropikalizacijo, je za naš portal pojasnil dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran. Ta proces se nanaša na pojavljanje toploljubnih vrst v severnejših predelih Sredozemlja in Jadrana. Zaradi segrevanja morja toploljubne ribe razširjajo svoje območje razširjenosti proti severu. Ne gre za vrste, ki bi prihajale iz drugih biogeografskih provinc, temveč za vrste, ki živijo v južnejših, toplejših delih Sredozemlja. Poleti visoke temperature morja vabijo nove vrste. Trenutno je problematična predvsem skakavka (Pomatomus saltatrix), ki ni tujerodna vrsta, ampak je povezana s širjenjem proti severu zaradi višjih temperatur. Ta predvsem na Hrvaškem, ob Neretvi in Mirni ter v Črni gori, že več let povzroča konkretno škodo v ribištvu. Pojavlja se tudi v slovenskem morju, vendar za zdaj ne povzroča hujših težav. Pojavljajo pa se tudi delfinka (Coryphaena hippurus), velika sardela (Sardinella aurita), črnuh (Centrolophus niger) in veliki morski mesec (Mola mola), našteva. Dvakrat doslej, enkrat pred Piranom in enkrat pri Bernardinu, so v slovenskem morju opazili celo moreno (Muraena helena), ki je tudi povezana s tropikalizacijo. A za zdaj dokazano negativne vplive povzroča le skakavka, izpostavi dr. Lipej. Kot sklene, smo ravno mi prav zaradi lege v severnem Jadranu in razmeroma hladnega morja pozimi bolj varni pred tem, da bi se v našem morju ustalila kakšna nova vrsta, povezana s tropikalizacijo ali z bioinvazijo.