Reševanje 'murskega zmaja': živi fosil, ki je preživel obdobje dinozavrov

Kečiga je ena najstarejših vrst rib na svetu. Pripada družini jesetrovk in velja za t. i. živega fosila, saj je na Zemlji prisotna že več kot 200 milijonov let. Preživela je tudi obdobje dinozavrov, kar se odraža v njenem značilnem videzu in izjemni sposobnosti prilagajanja na naravne spremembe v okolju. A kljub tej odpornosti kečige danes izgubljajo bitko z vplivi, ki jih povzroča človek.  Zato so se v Inštitutu Revivo odločili, da usode te vrste ne morejo prepustiti naključju. Ob obrežju reke Mure je pred kratkim uradno stekla gradnja prve valilnice za kečigo  v Sloveniji.

Včasih je bila kečiga pogosta prebivalka slovenskih rek – živela je v Muri, Dravi, Savi, Sotli in Kolpi. Kot vse jesetrovke je selivka, ki se v času drstenja pomika po rečnih tokovih navzgor na plitvine, kjer samice odlagajo ikre. Mladice po izvalitvi ostanejo v rečnih plitvinah, nato pa se vključijo v značilne migracije gor- in dolvodno. Te selitve so ključne za ohranjanje življenjskega kroga vrste, pripovedujejo.  

A prav te selitve so danes onemogočene: "Glavni razlogi za skorajšnji izginotje kečige iz naših voda so gradnja rečnih ovir - jezov in pragov, kanaliziranje rek, izguba naravnih habitatov ter onesnaževanje z organskimi in kemijskimi snovmi, ki se počasi izboljšuje. Posledično je kečiga danes zavarovana vrsta, ki je v Sloveniji praktično izumrla – zadnji dokumentirani primerek so ribiči opazili v reki Muri leta 2022. Danes več podatkov o njeni prisotnosti nimamo, a bi jih nujno potrebovali," opozarjajo.

Mura, kot del 5-državnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, kjer se razteza več kot 700 km rečnega toka brez ovir, predstavlja zadnjo veliko priložnost za obnovo populacije kečige. Z naselitvijo v Muro ima kečiga možnost selitve in s tem možnost obstoja vrste. Za ogroženo kečigo tako gradijo valilnico, prva skupina rib je bila maja že izpuščena v reko.

Gradnja prve valilnice je uradno stekla ob obrežju reke Mure: "Z dogodkom, ki so ga ob simboličnem prerezu traku organizirali v Inštitutu REVIVO, se  tako pričenja nova faza izjemnega naravovarstvenega projekta za reševanje ene najbolj ogroženih vrst rib v Evropi – kečige, ljubkovalno imenovane tudi Murski zmaj," so sporočili ob tem dogodku.

V mednarodnem projektu LIFE-Boat 4 Sturgeon – Rešilni čoln za jesetrovke, sodeluje več kot 20 partnerjev iz sedmih držav porečja Donave. Namen celotnega projekta je številčna okrepitev divjih populacij štirih vrst jesetrov (kečige, ruskega jesetra, pastruge in beluge). Te so zaradi uničenja habitatov in prekinjene rečne povezljivosti, onesnaženja ter posledično vse nižje številčnosti, ki zmanjšuje možnosti za uspešno razmnoževanje, ogrožene in na robu izumrtja, pojasnjujejo v Inštitutu REVIVO. 

S finančno pomočjo programa LIFE Evropske Unije in Ministrstva za naravne vire, okolje in prostor ter v sodelovanju z občino Apače bodo postavil kontejnersko valilnico iker (ribogojnico). "Kečige bodo tako rasle z in ob Muri, ter si jo vtisnile v spomin kot svoje matično okolje. Tako vzrejene ribe se, ko odrastejo, v času spolne zrelosti vračajo na drst v svojo domačo reko, saj jo poznajo kot varno in primerno za preživetje potomcev. Za ustrezno genetsko ozadje rib bo poskrbela avstrijska univerza BOKU z Dunaja, ki genetski material hrani v svoji živi genetski banki. Na ta način ter z vzporednimi obnovami strug, mrtvic in pritokov ter s kančkom sreče, bomo dosegli, da bodo populacije kečig postale stabilne, njihovo dolgoročno preživetje pa zagotovljeno," opisujejo potek reševanja kečige. Projekt skupaj s partnerji izvajajo do leta 2030.

Poleg naravovarstvene infrastrukture projekt vključuje tudi prve konkretne ukrepe za oživljanje populacije kečige v naravi. 8. maja 2025 so v reko Muro pri Apačah tako že izpustili 5000 mladic, velikih približno dva do tri centimetre.

"Poleg naravovarstvenega pomena ima projekt tudi močan izobraževalni in lokalni značaj – valilnica bo v prihodnje služila kot prostor za ozaveščanje javnosti, vključevanje šol in lokalne skupnosti ter spodbujanje odgovornega odnosa do rek in ogroženih vrst," naštevajo.

Tako se je začela nova zgodba o obnovi naravnega bogastva slovenskih rek. "Upamo, da bo projekt zgled in spodbuda za nadaljnje korake pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji in širše v porečju Donave," so sklenili.