Časzazemljo.si
Trajnostno

Pojemo skoraj trikrat več mesa, kot bi bilo dobro za okolje in zdravje

Anja Kralj /11. 09. 2021 15.31

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Kot smo že poročali, so znanstveniki izračunali, da bi se morali ljudje v razvitem svetu odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.  Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

V Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so se pridružili naporom za ozaveščanje, kako lahko s prehrano pomagamo planetu, in začeli izvajati projekt Podnebni meni. S projektom spodbujajo nizkoogljično pridelavo in potrošnjo hrane, namen projekta pa je tudi ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad, o potrebnih spremembah na tem področju in o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. Z Niko Tavčar, vodjo projektov pri Umanoteri, smo se pogovarjali o projektu in ugotovitvah, kako izbira, kaj bo na našem krožniku, vpliva na naš planet. 

Kako lahko z majhnimi triki poskrbite za prehrano, ki bo bolj zdrava tako za vas kot za okolje?
Kako lahko z majhnimi triki poskrbite za prehrano, ki bo bolj zdrava tako za vas kot za okolje?FOTO: Dreamstime

Pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe našega načina prehranjevanja, opozarjate. Zakaj in koliko ljudi bi po vaših ocenah moralo spremeniti način prehranjevanja, da bi to imelo učinek na naš planet? 

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Kmetijstvo namreč s pretirano uporabo kemično-sintetičnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin slabša kakovost tal in vode ter posledično vpliva na izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Velika žrtev kmetijstva so tudi opraševalci, ki so nujni za to, da si sploh lahko pridelamo hrano. Ne smemo pozabiti tudi na negativne vplive takšne proizvodnje na naše zdravje. Sektor z največjim vplivom na podnebne spremembe v kmetijstvu je živinoreja, zato je uživanje čim manj mesa in mlečnih izdelkov eden izmed najučinkovitejših ukrepov za podnebno nevtralno družbo, ki jih lahko sprejmemo na ravni posameznika. S svojimi vsakodnevnimi odločitvami glede hrane, ki jo porabimo, namreč usmerjamo tudi ponudbo hrane na naših trgovskih policah in tako posredno vplivamo na njeno proizvodnjo. Sprememba načina prehranjevanja je nujna predvsem v razvitih državah zahodnega sveta, v katerih je poraba hrane živalskega izvora nevzdržno velika. To velja tudi za Slovenijo, saj pojemo dva- do trikrat več mesa, kot bi bilo dobro – ne samo za okolje, ampak tudi za naše zdravje.

Okolju manj prijazna je tudi industrijsko predelana in zapakirana hrana, katere proizvodnja je energetsko intenzivna, dodatno pa okolje obremenjuje večinoma plastična embalaža. 

Kakšen vpliv na naše okolje ima naša vsakodnevna izbira hrane? Kako prijazen do okolja je 'moderni' način prehranjevanja ? 

Trenutno prevladujoči način prehranjevanja v zahodnem svetu okolju ni naklonjen. V zadnjih desetletjih se je povečevala poraba mesa, rib ter mleka in mlečnih izdelkov. Velik delež prehrane predstavlja energetsko potratna predelana in zapakirana hrana. Preden pride na naše krožnike, hrana pogosto prepotuje tisoče kilometrov. Vse to povečuje ogljični odtis naše prehrane. In nenazadnje – vse preveč hrane pristane med odpadki. Ko zavržemo hrano, vržemo stran vse naravne vire, ki so bili porabljeni pri njeni proizvodnji.

Sicer velja izpostaviti, da se v zadnjem času vse več ljudi odloča za potrošnjo podnebju prijaznejše hrane. Jesti »okolju prijazno« postaja vse bolj priljubljeno predvsem med mladimi, v tej smeri pa gre tudi ponudba. Na trgovskih policah je tako že kar nekaj časa mogoče najti rastlinske napitke, s katerimi nadomeščamo mleko, in rastlinske nadomestke mesnih izdelkov. Vse bolj v ospredju je tudi ekološko pridelana hrana lokalnega izvora. Počasi si iz laboratorijev na naše krožnike utira pot tudi kultivirano meso, katerega proizvodnja bo v prihodnosti verjetno v veliki meri nadomestila živinorejo.

Katere izbire so z okoljskega vidika najbolj obremenjujoče? 

Z okoljskega vidika je najbolj obremenjujoča izbira hrane živalskega izvora – mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča velike izpuste toplogrednih plinov, prav tako pa je potratna z vidika rabe vode in kmetijskih zemljišč. Za pašo živine in za pridelavo beljakovinskih rastlin za krmo, kot sta soja in koruza, so potrebna velika območja, pri tem pa meso in mlečni izdelki na svetovni ravni zagotavljajo zgolj 18 % kalorij in 37 % beljakovin za človeško prehrano. Najbolj problematična je pri tem proizvodnja govedine in mleka, ki je odgovorna za največji delež izpustov toplogrednih plinov. Vendar pa je tudi pridelava ostalih mesnih proizvodov, npr. jagnjetine ali ovčetine ter perutnine, za okolje veliko bolj obremenjujoča od pridelave rastlinske hrane za ljudi.

Okolju manj prijazna je tudi industrijsko predelana in zapakirana hrana, katere proizvodnja je energetsko intenzivna, dodatno pa okolje obremenjuje večinoma plastična embalaža. Predelana hrana poleg tega pogosto vsebuje tudi palmovo olje, ki zaradi večinskega intenzivnega monokulturnega načina proizvodnje in izsekavanja tropskih gozdov za pridobivanje obdelovalnih površin predstavlja velik okoljski in družbeni problem.

 Kupujmo sezonske jedi in raje kot po »eksotičnih živilih«, kot sta avokado in mango, posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, z njimi pa se lahko povežemo tudi po spletu. 

Kaj je stalnica na podnebnem meniju, ki je prijazen do našega okolja? 

Na takšnem podnebnem meniju je stalnica hrana rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava in oreški, dober in okolju prijazen vir energije pa so tudi žitarice in stročnice, ki bi v naši prehrani morale zavzemati največji delež. Priporočljivo je tudi izbirati sezonsko hrano, ki je pridelana lokalno, na ekološki način, in je čim manj predelana in zapakirana. Ekološka pridelava v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom ne povzroča samo manjših izpustov toplogrednih plinov, ampak z izboljševanjem kakovosti tal in biotske raznovrstnosti tudi povečuje odpornost oskrbe s hrano na podnebne spremembe.

Z določenimi živili, npr. s kavo ali čajem, se ne moremo oskrbeti iz lokalne pridelave, zato pri nakupu izdelkov iz drugih delov sveta izbiramo izdelke iz pravične trgovine. Stalnici pri odločitvi za podnebni meni pa sta tudi preudarno ravnanje s hrano in preprečevanje nastanjanja odpadne hrane.

 Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij.
Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij.FOTO: Profimedia

Ali za načrtovanje takšnega jedilnika potrebujemo več časa in denarja kot za pripravo 'običajnih obrokov'?

Sploh ne. Ko enkrat poznamo načine, kako se lahko oskrbimo s podnebju prijaznejšo hrano, nam priprava vzame enako ali pa še manj časa kot priprava »običajnih« (po navadi mesnih) obrokov. Podnebju prijazno prehranjevanje namreč še nikoli ni bilo lažje kot danes. Veliko slovenskih gospodinjstev ima svoje vrtičke. Lokalno pridelano ekološko hrano lahko kupimo tudi na bližnjih kmetijah, na tržnici ali kar po spletu. V živilskih trgovinah nam podnebju prijaznejšo hrano pomagajo prepoznavati okoljski certifikati in znaki, kot je znak za ekološko kmetijstvo. Za oskrbo z okolju in zdravju prijazno hrano se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja skupnostno naročanje in partnersko kmetijstvo. To zmanjšuje stroške pridelovalcev in potrošnikov, hkrati pa tudi krepi povezovanje v lokalnih skupnostih.

Na odločitev za prehranjevanje na podnebju prijazen način pa lahko gledamo tudi kot na priložnost za raziskovanje tradicionalnih in novih okusov ter načinov priprave hrane. Na spletnih straneh (slovenskih in tujih) s kulinarično vsebino najdemo številne recepte, ki so nam pri tem lahko v pomoč, svoja družabna srečanja pa lahko izkoristimo za druženje že ob pripravi hrane – preprosto se dogovorimo, da se dobimo že prej, in s skupnimi močmi pripravimo nove »podnebju prijazne« jedi, ki jih na koncu seveda tudi preizkusimo.

Lokalno pridelano ekološko hrano lahko kupimo tudi na bližnjih kmetijah, na tržnici ali kar po spletu. V živilskih trgovinah nam podnebju prijaznejšo hrano pomagajo prepoznavati okoljski certifikati in znaki, kot je znak za ekološko kmetijstvo. Za oskrbo z okolju in zdravju prijazno hrano se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja skupnostno naročanje in partnersko kmetijstvo. To zmanjšuje stroške pridelovalcev in potrošnikov, hkrati pa tudi krepi povezovanje v lokalnih skupnostih.

Kateri so majhni triki, ki jih ni težko uvesti v prehrano in s katerimi lahko na preprost način pomagamo ali nehamo škodovati okolju?

V prvi vrsti se odločimo za povečanje deleža rastlinske hrane v svoji prehrani in mesni obrok nekajkrat na teden nadomestimo z njegovo rastlinsko alternativo. Gre za majhno spremembo jedilnika, ki pa je koristna tako z okoljskega kot z zdravstvenega vidika. Ravno tako je priporočljivo, da mlečne izdelke občasno nadomestimo z njihovimi rastlinskimi alternativami – namesto navadnega mleka tako vsakodnevni kavi ali čaju dodamo ovseni ali sojin napitek. Kupujmo sezonske jedi in raje kot po »eksotičnih živilih«, kot sta avokado in mango, posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, z njimi pa se lahko povežemo tudi po spletu.

Z vidika odpadne hrane pa je koristno, da tedensko načrtujemo jedilnik, s čimer se izognemo nakupu prevelikih količin hrane, ki jo potem zavržemo. Če nam sadje ali zelenjava ostane, jo predelajmo v juhe ali smutije, ki jih lahko po potrebi tudi zamrznemo in porabimo ob primerni priložnosti.

Spomnimo

Kot so poudarili v raziskavi, objavljeni  v časniku Lancet, odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, da ne zaužijemo več kot 50–70 gramov rdečega mesa dnevno. V skladu s temi smernicami človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno. Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij, je poročala STA.  Prehranski načrt izpostavlja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na največ 50 gramov dnevno.

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Popotnik 12. 09. 2021 11.00
+0
Upam, da bo takšna človeštvu škodljiva in neresnična propagnda prepoznana in procesirana kot zločin proti človeštvu. Ker točno to je. Krave so vedno bile in bodo ogljično nevtralne. Ne proizvajajo novih atomov ogljika saj niso ne jedrski reaktorji ne alkimisti. Vsak atom ogljika (v obliki CO2 zaradi respiracije ali CH4 zaradi enterične fermentacije), ki ga krave "izpustijo" v atmosfero, je poprej prišel v rastlinsko biomaso, ki jo krave zaužijejo in razgradijo (no, pravzaprav bakterije v njihovih vampih) iz atmosfere (rastline ga posrkajo in s fotosintezo naredijo celulozo recimo), kamor ga vrnejo. Zato ne povečujejo koncentracije toplogrednih plinov in zato ne povzročajo segrevanja. Krave so ogljično in podnebno nevtralne. Vedno so bile in vedno bodo.
predator999 12. 09. 2021 10.42
-1
Najprej naj imajo protokolarne Vegi menije🖕
hitra 12. 09. 2021 09.22
-1
Če jih je pa večina na keto dieti
Quaresma7 12. 09. 2021 08.29
+0
Clanek za vegansko propagando. Naj vsak je kar mu pase, ostale pa naj pustijo pri miru. Z industrijo pa naj se vlade ukvarjajo kako pa kaj, ljudi pa naj zivijo svoje zivljenje. Nobenega pa ne briga iskreno kako se kdo pocuti ko ga je ali ce ga ne je.
Nightrider 12. 09. 2021 08.15
+0
Samo v vednost... poraba mesa se povecuje.
karamba34 11. 09. 2021 20.54
-6
Ne jejte mesa, če hočete živet večno. Herbalife je zakon.
Nightrider 12. 09. 2021 08.09
+1
Herbalife je dober proti zaprtju
Xxdproxx 11. 09. 2021 17.59
-3
Glivar za “precednika”.
Dej??? 11. 09. 2021 17.18
+2
To je tak dejstvo, prehranske navade so katastrofalne, bolnice posledično polne. 5 let sem brez mesa , pridobil na mišični masi, delam lažje in več, splošno počutje nenormalno dobro. Je pa žal še preveč zasidrano v našo družbo, da je meso potrebno , naredi pa telesu veliko več škode kot koristi, od zakisanja telesa, kar posledično s časom privede do raka, do srčno žilnih bolezni, alzhaimerja, zaradi velikega vnosa mašobe tudi diabetesa, pa da ne omenjam raznih avtoimunih bolezni. In potem taki ljudje iščejo zdeavje pri zdravniku, ki mu lahko zgolj in samo blaži simptome. Me žalosti, ker bi lahko vsi živeli bolj kakovostno in dlje, tako pa smo od ranega otroštva žrtve pohlepa mesne, mlečne in farmacevtske industrije. Navadnim ljudem niti ne zamerim ničesar, ker pač nemorjo vedet, ker pač vsak se nemore posvetit preučevanju zdeavih prehranskih navad, zamerim pa "stroki" , ki se samo nadudla nekih preživetih in zlaganih običajev in se ne upa postvit po robu korporacijam , ki nam iz leta v leto bolj uničujejo življenja, davek na zdeavju pa plačuje navadna raja.
Mitra 11. 09. 2021 17.24
+2
Navadni ljudje so neumni in roboti.Smejali bi se ti pa lahko pokazes dejstva in vse dokaze.Ne premorejo niti empatije do zivali...NIC
real.... 11. 09. 2021 17.28
+0
dej...dobro povedano..pravtako ne jem mesa in se pocutim odlicno!?
real.... 11. 09. 2021 17.50
+3
in recimo v to da sem prenehal jesti meso me ni nihce silil oz. prepriceval..to je bila moja svobodna odlocitev na lastnem spoznanju!
TistoPravo 11. 09. 2021 17.58
-2
Vsakega po malem...so že včasih znali povedat. Brez čist brez mesa se bolj tezko kj zares dela, fizično. Al pa tud, človek nikoli vsega ne ve,,,,vsakemu tud enako ne paše
First Last 11. 09. 2021 19.08
+3
Oh ja, včasih,... včasih tudi niso znali in niso imeli.
Mitra 11. 09. 2021 17.12
+7
V ameriki je en mozakar prikazoval slike in video nadzornih posnetkov klavnice v nakupovalnem srediscu.Prisli so policaji in ga odstranili ker so se eni pritozevali nad nadzornimi posnetki....Nocete videt klanja jeste meso pa veseljem.Take je lahko sram.Sam sem mesojedec in vem iz kje prihaja moja hra.Vi pa ocitno ne in nimate zelodca za to.Kaj sele,da bi si sami zival zaklali. Sodelovec nepremore mesa z kostji,saj takoj bruha.A cevapi mu niso tuji.Sramota!!!!!
real.... 11. 09. 2021 16.48
-2
zakaj je ljudem potrebno meso oz zivali jest..clovek brez mesa prezivi z lahkoto!?
mmickica 11. 09. 2021 16.52
-6
Ker smo se na zalost tako navadili ze v otroskih letih.
Grozno 11. 09. 2021 17.58
+0
Zakaj ga nebi smel, če ga hočem? Kaj ma tebe za motiti kaj počenjam jaz? A isto pridigaš folku, ki pije in kadi cigarete, ali te moti samo hrana? Delaj kar hočeš, jaz bom pa isto, posledično se lahko strinjava, da se ne strinjava.
First Last 11. 09. 2021 19.10
+1
Glej tukaj se ne gre le zate ampak za druge, ja živali so drugi, gre se tudi za neumnost. Ne gre se za strinjanje, kot da bi rekel, danes bom za dobro voljo pretepel psa, to je moja izbira zakaj ga nebi smel če ga hočem. Razumem pa da se počutite napadeni ko se govori proti temu kar imate radi, kar je tako okusno pa že nemore biti narobe kajne? Not.
medus 11. 09. 2021 16.24
+4
bravo, milijarderji bodo leteli v vesolje, mi pa jedeli žužke
Grozno 11. 09. 2021 16.12
-2
Lepo vas prosim, ne se delat norca iz ljudi. A zdej pa nebomo mesa smeli uživati zaradi podnebnih sprememb? Kaj pa, pazite to, če bi se raje pritisnilo na industrijo in ostale masivne osnaževalce? Potem bi lahko vsi jedli meso, pa še okolje bi ohranjali.
Zasedena 11. 09. 2021 16.15
-2
kaj nebi mesa jedli če pa je dobro
frodobogataj 11. 09. 2021 16.03
-3
Bla, bla bla, trla baba lan, da joj prodže dan. Če bomo kupovali več zelenjave, se bo ta podražila, če pa več mesa, se to podraži. Trgovci so pa izkoriščevalci, toliko trgovin kot jih imamo v SLO jih imajo malo kje.
Volkss 11. 09. 2021 16.03
+1
Kaj pa letala... Trotli
Militos 11. 09. 2021 15.54
-5
In še ga bomo.
Specialist 11. 09. 2021 16.03
+5
Sej zato imajo pa ljudje v Srbiji najkrajšo življenjsko dobo na prebivalca na svetu....
Specialist 11. 09. 2021 16.03
+8
Pejd si pogledati..
medus 11. 09. 2021 16.25
+0
raje umrem pri 75 zaradi infarkta kot pri 85 zaradi alzheimerja
marston 11. 09. 2021 15.51
-2
ni problem meso, temveč plastika, v katero je zapakirano in transport mesa na velike razdalje. vprašajte se, zakaj imamo v trgovini nizozemsko meso, zavito v plastiko z veliko dodatki, v bistvu pogojno užitno? slovensko meso pa na sever, slabše kakovosti pa uvažamo in obremenjujemo okolje. rešitev je lokalna predelana hrana, prevoz na krajše razdalje in spremembe v embalaži!
marston 11. 09. 2021 15.47
+3
a zdej boste nas pa posiljevali z Vegi propagando in umetnim mesom? NE hvala. naravno nepredwlano meso pašnih živali je zdravilno in ni škodljivo za telo, kot tudi ne zdrave maščobe in jajca. nehajte s propagando, vsak je kar mu ustreza
Mitra 11. 09. 2021 17.18
+1
Zival bi rada zivela in ji kratis pravice. Ampak vazno,da si ti sit.
Igi31 11. 09. 2021 15.43
+5
hočejo da jemo žuželke vemo vemo...
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073