"Turizem je eno od gonil gospodarstva in tako lahko prispeva velik delež k posameznem BDP-ju. Zagotavlja tudi veliko delovnih mest, vendar pa je po drugi strani zaradi svojega obsega to okolju zelo škodljiva dejavnost, predvsem zaradi z njim povezane mobilnosti, pogosto pa tudi zaradi velike porabe energije in vode, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje. Zato je treba ob načrtovanju poti narediti premislek, kako, kdaj in kolikokrat, pa tudi kam se odpravljamo," izpostavlja Gaja Brecelj iz Umanotere. 

Pa obstajajo zelene počitnice? 

A možno je tudi drugače. Kot zagotavlja Brecljeva, bolj trajnostne počitnice obstajajo: "To so počitnice, na katerih je naš negativen vpliv minimalen. To pomeni, da gremo na destinacijo z vlakom, avtobusom, celo kolesom, in da se tam tudi premikamo na trajnostni način."

To pomeni, da podpiramo lokalne pridelovalce in ponudnike, ki ponujajo svežo, ekološko, lokalno hrano, in poskrbimo za to, da je njen delež na naših krožnikih čim večji. Pri izbiri namestitve izberemo lokalnega ponudnika v namestitvi, ki ni velik porabnik energije, vode in ne posega v lokalno naravno okolje. Kot dodaja, turizem v vseh svojih pojavnostih zadeva tudi siceršnje vidike našega bivanja. Torej, kaj jemo, kako se premikamo, kaj kupujemo in kako ravnamo z naravnimi viri. In če to počnemo na okolju prijazen način, potem so tudi naše počitnice lahko bolj trajnostne, pojasnjuje. 

Dobro se je vnaprej ali najkasneje na lokaciji pozanimati, v kakšno okolje smo stopili. Morda gre za občutljivo naravno okolje, celo zavarovano, kjer veljajo posebna pravila. Tudi če ni zavarovano, pa je pomembno, da njegovega stanja ne slabšamo – torej da hodimo oz. se vozimo po za to namenjenih poteh, da ne vzamemo ničesar iz narave in predvsem tega ne prinašamo domov. "Skratka, da smo spoštljivi do narave, lokalnega okolja, tako kot tudi do lokalne skupnosti," poudarja Brecljeva. 

Kaj povzroči največ emisij na počitnicah? 

Daleč največ emisij praviloma povzroči prevoz na destinacijo in prevozi po njej, našteva sogovornica. Pri tem spomni, da so najbolj problematični seveda letalski prevozi. Enosmerni polet iz Ljubljane v New York na osebo pomeni približno 1,9 tone CO2. Vsak prebivalec planeta pa ima letno kvoto 1,5 tone CO2 za doseganje podnebnega ravnovesja, kar pomeni, da smo z enim samim (enosmernim!) letom več kot presegli vse emisije, ki bi jih lahko imeli za vse svoje življenje v enem letu, ponazori. 

Katere destinacije je pametno izbirati, če želimo kar se da okolju prijazno potovati? 

Če izberemo destinacije, ki so nam dovolj blizu, da nam tja ni treba z letalom, je to že velik prvi korak. Namesto odločitve za pot nekam daleč stran, razmislimo, ali se je nekam res treba odpraviti in ali ni mogoče najti podobne alternative že kje v bližini. Razmislimo, če lahko do končne destinacije pridemo na podnebju prijaznejši način: z vlakom ali avtobusom; si lahko prevoz morda s kom tudi delimo. Potovanja z vlakom so lahko posebno čarobna izkušnja, a se moramo spomniti, da se počitnice začnejo že na poti, ne šele, ko pridemo tja. Potem pa je seveda dobro, če je na destinaciji dober javni potniški prevoz, ki nas popelje na odkrivanje naše destinacije, svetuje Brecljeva. 

Ali je bolj okolju prijazno letovanje v apartmajih, kampih ali v hotelih? 

Hoteli so praviloma precej večji porabniki energije, vode in drugih naravnih virov. Je pa seveda odvisno od posameznega objekta, lokacije ipd. Orientiramo se lahko po okoljskih znakih za namestitve, pravi Brecljeva. 

Pomemben del dopusta za številne turiste je tudi spoznavanje lokalne kulinarike. Običajno je ceneje(bolj ekonomično), če si obroke pripravljamo sami. Tako imamo tudi večji vpliv na to, da so naši obroki čim bolj podnebju prijaznejši, spomni Breceljeva: "Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe je tako smotrno uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov). Poleg tega podnebju prijaznejše prehranjevanje pomeni tudi povečanje deleža ekološke, lokalno pridelane, sezonske, čim manj predelane in zapakirane hrane ter preprečevanje nastajanja odpadne hrane. Vsekakor v splošnem pri odločanju o tem, kaj se bo znašlo na naših mizah, upoštevamo smernice podnebju prijaznejšega prehranjevanja."  Po drugi strani pa je del doživetja tudi spoznavanje lokalne kulture, običajev in hrane, tako da je uživanje hrane zunaj gotovo bolj pogosto na počitnicah kot sicer. V tem primeru je s podnebnega vidika najpomembneje, da sledimo načelu prednostno rastlinsko. Nato pa tudi, da so sestavine lokalne, pridelane na ekološki način, sezonske ter čim manj predelane in zapakirane, svetuje. 

Kako lahko znižamo naš ogljični odtis? Na katera področja se lahko osredotočimo? 

Kot posamezniki lahko prispevamo največ k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na naslednjih področjih:

- okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje ter uporaba javnega potniškega prometa; 

- hrana  – iz podnebnega vidika to pomeni čim več hrane rastlinskega izvora in čim manj zavržene hrane, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane

- varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu/v namestitvi, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo. 

Kot aktivni državljani pa lahko zahtevamo prepotrebne sistemske spremembe, skrbimo za naše gozdove, ki srkajo CO2 iz ozračja, in imamo nepotrošniški življenjski slog, saj je izčrpavanje virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb. Na počitnicah torej je ključno, da največ naredimo na področju prevozov, potem pa tudi glede porabe energije, prehrane, potrošnje in vpliva na naravno okolje, poudarja. 

Izračunajte svoj ogljični odtis 

Umanotera je ob letošnjem dnevu Zemlje objavila tudi prenovljen kalkulator ogljičnega odtisa. Namenjen je izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov (TGP), in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Zato je kalkulator opremljen tudi z nasveti, še pojasni Brecljeva.