Novo prelomno mnenje sodišča: pot za 'okoljske' tožbe in odškodnine

Meddržavno sodišče Združenih narodov je v sredo v prelomnem svetovalnem mnenju dejalo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne sprejmejo ukrepov za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami, države, ki jih ti učinki prizadenejo, pa bi lahko bile upravičene do odškodnine, poroča AP. Številni so že pozdravili mnenje. Če država ne sprejme ustreznih ukrepov za zaščito podnebnega sistema, to lahko pomeni mednarodno nezakonito dejanje, je sklenil predsednik sodišča Yuji Iwasawa. Podnebno krizo je označil za eksistencialni problem planetarnih razsežnosti, ki ogroža vse oblike življenja in zdravje našega planeta.

Generalna skupščina ZN je sicer 15 sodnikom Meddržavnega sodišča naložila, naj odgovorijo na dve temeljni vprašanji, in sicer, kaj morajo države narediti po mednarodnem pravu, da zaščitijo okolje pred izpusti toplogrednih plinov za sedanje in prihodnje generacije, ter kakšne so posledice za države, katerih emisije so povzročile okoljsko škodo, zlasti ranljivim otoškim državam. Pravniki ocenjujejo, da bi lahko današnja odločitev pomenila prelomno točko za okoljsko pravičnost in podnebne spore po vsem svetu. Mnenja ICJ sicer niso zavezujoča, imajo pa precejšnjo moralno in pravno težo, poroča STA.

Nezavezujoče mnenje, ki ga je soglasno podprlo 15 sodnikov sodišča, je bilo pozdravljeno kot prelomnica v mednarodnem podnebnem pravu. Sodišče je namreč presodilo, da je čisto, zdravo in trajnostno okolje človekova pravica. To utira pot drugim pravnim ukrepom, zahtevkom za odškodnino in tožbam. "Človekova pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja je zato neločljivo povezana z uživanjem drugih človekovih pravic," je po poročanju Euronewsa še dejal predsednik ICJ Yuji Iwasawa.

Sodišče je tudi poudarilo, da so emisije toplogrednih plinov nedvoumno posledica človeških dejavnosti in imajo čezmejne učinke. Potrdilo je, da je treba na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj in odločitev na podnebnih konferencah ZN cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 C nad predindustrijsko ravnjo razumeti kot mednarodno dogovorjeni cilj podnebnih politik. Izpostavili so, da je klimatski sistem ključen del okolja, ki ga moramo zaščititi za zdajšnje in prihodnje generacije.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je po poročanju AP že pozdravil 'zgodovinsko' mnenje: "To je zmaga za naš planet, za podnebno pravičnost in za moč mladih, da nekaj spremenijo. In svet se mora odzvati." Pred natrpano sodno dvorano so se zbrali tudi aktivisti s transparentom, na katerem je pisalo: "Sodišča so spregovorila. Zakon je jasen. Države morajo ukrepati zdaj." "Danes se je situacija obrnila. Najvišje sodišče na svetu nam je zagotovilo močno novo orodje za zaščito ljudi pred uničujočimi posledicami podnebne krize – in za zagotovitev pravice za škodo, ki so jo njihove emisije že povzročile," je v izjavi za AP dejala nekdanja visoka predstavnica ZN za človekove pravice Mary Robinson.

Kot so navedli v osrednji ustanovi za reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava, lahko pravne posledice mednarodnih nezakonitih ravnanj s področja zaščite pred podnebnimi spremembami vključujejo odškodnine ali druge oblike povračila oz. odprave nastale škode, pa poroča STA. O teh primerih naj bi se odločalo posamično, torej o vsakem posebej, in sicer, kadar bi bila jasna "zadostna neposredna in gotova vzročna povezava med nezakonitim dejanjem in nastalo škodo", so pojasnili na ICJ. Stroka ocenjuje, da bo za preučitev celotne današnje odločitve sodišča potrebnega nekaj časa, saj da gre za enega najbolj kompleksnih primerov ICJ doslej. Sodniki so morali preučiti več deset tisoč strani vlog držav in organizacij z vsega sveta. Odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) potrjuje razsežnost problematike podnebnih sprememb ter pomen skupnega in ambicioznega ukrepanja, so v odzivu poudarili v Evropski komisiji. Napovedali so vztrajanje pri prizadevanjih za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050, še poroča STA.