Zaradi lažjega vzdrževanja in premikanja so v preteklosti mesta pogosto povsem pozidali. A zaradi podnebnih sprememb se trend obrača. Ko se mesta poleti segrejejo, se zaradi velikih betonskih površin vročina še toliko bolj zadržuje in gibanje na prostem postane nevzdržno. Po drugi strani pa drevesa in druga vegetacija dokazano znižujejo površinsko temperaturo in temperaturo zraka, saj zagotavljajo senco. Z rastlinami zasenčene površine so pri najvišjih temperaturah od 11 do 25 stopinj Celzija hladnejše od nezasenčenih območij. 

Urbana drevesa namreč v poletnem času prepuščajo le 10-30 odstotkov sončnega sevanja pod krošnjo, preostanek sončne energije pa absorbira drevesno listje, ali pa se odbije nazaj v ozračje. Poleg tega pa rastline skrbijo za zadrževanje vlage pri tleh, čistijo zrak in s tem blažijo posledice onesnaževanja ter ponujajo hrano in habitat za številne živalske vrste. 

Ker znanstveniki svarijo, da bodo podnebne spremembe iz leta v leto le hujše in bodo vroča poletja še bolj vroča, se v urbanih okoljih vse bolj krepi gibanje, ki beton in asfalt nadomešča z zemljo in rastlinami. V angleškem jeziku temu gibanju pravijo "depaving", kar bi lahko prevedli kot odtlakovanje oziroma odstranjevanje pločnikov, ali "desealing", kar v prevodu pomeni odstranjevanje tesnil. 

"Depaving" vključuje odstranjevanje nepotrebnih tlakovanih, betonskih ali asfaltiranih površin in ponovno ozelenitev območja. S tem se omogoči naravi, da si ponovno pridobi prostor, kar prinaša številne koristi, kot so zmanjšanje poplav, povečanje sence, izboljšanje habitatov za divje živali in izboljšanje duševnega zdravja. Hkrati pa želijo s tem ublažiti posledice podnebnih sprememb in bivanje v urbanih krajih v poletnem času narediti bolj znosno. Za tovrstno prakso se odloča vse več mest po svetu. 

Portland (Oregon, ZDA)

Med pionirji depavinga je neprofitna organizacija Depave iz Portlanda v ameriški zvezni državi Oregon, ki je bila ustanovljena leta 2008. Prostovoljci so doslej odstranili že več kot 33.000 kvadratnih metrov betona in asfalta, kar je za približno štiri ali pet nogometnih igrišč. 

S tem so naredili prostor za zelene površine, ki pomagajo pri upravljanju z meteorno vodo in prinašajo koristi skupnosti. Zdi se, kot da osvobajamo zemljo, pravijo prostovoljci. 

Hamilton (Ontario, Kanada)

Portlandski prostovoljci so bili navdih tudi za kanadsko neprofitno okoljsko organizacijo Green Venture, ki naravi "vrača" dele Hamiltona v kanadski provinci Ontario. Začeli so z ustvarjanjem majhnih vrtov z avtohtonimi drevesi na prej zanemarjenih območjih, kar je izboljšalo videz in funkcionalnost skupnosti. 

Ti projekti prav tako pomagajo pri zmanjševanju posledic poplav, saj omogočajo, da deževnica pronica v tla namesto v kanalizacijo. Poplave namreč lahko povzročijo, da se odplake pomešajo z meteornimi vodami, ki nato stečejo v jezero Ontario, glavni vir pitne vode v mestu. "Depaving" je ena od strategij, s katerimi skušajo takšno katastrofo preprečiti. 

Leuven (Belgija)

Tudi belgijski Leuven je v velikem obsegu sprejel to taktiko. Mesto namreč odstranjuje velike površine asfalta, zlasti v stanovanjskih naseljih in jih nadomešča z zelenimi površinami, ki koristijo tako okolju kot skupnosti. Vodja projketa podnebne prilagoditve Life Pact, Baptist Vlaeminck, je izračunal, da bi v letu 2023 odstranitev 6800 kvadratnih metrov asfaltiranih in betoniranih površin omogočilo pronicanje dodatnih 1,7 milijona litrov deževnice v zemljo. 

Prav tako so uvedli druge inovativne ukrepe, kot je "taksi za tlakovce". Kdor se iz svojega dvorišča želi znebiti betonskih plošč ali tlakovcev, mu mestne oblasti zagotovijo majhen tovornjak, ki material odpelje. Tega nato pozneje ponovno uporabijo, namesto da bi ga zavrgli. Mesto je za financiranje takšnih projektov odstranjevanja betona in ponovne ozelenitve namenilo več milijonov evrov. 

Med drugim s predpisi poskušajo zagotoviti, da bo mesto tudi v prihodnje bolj pripravljeno na ekstremne padavine. Tako od letošnjega januarja velja, da morajo vsi, ki gradijo nove ali bistveno prenavljajo stare objekte, dokazati, da lahko deževnico zajemajo in uporabljajo na samem kraju oziroma jo preusmerjajo na vrt. Če razvijalci nepremičnin ne morejo dokazati, da so njihovi načrti pripravljeni na ekstremne padavine, jih mesto ne bo odobrilo. 

Pariz (Francija)

Francoska vlada je na nacionalni ravni namenila 500 milijonov evrov za projekte ozelenitve mest, ki vključujejo tudi pobude za odstranjevanje betoniranih in asfaltiranih površin. Pomemben projekt na območju Pariza je preoblikovanje nekdanjega parkirišča v zeleno površino z elementi za zajemanje vode, kar bistveno zmanjšuje učinek toplotnega otoka in izboljšuje odpornost območja na vročinske valove.

Prav tako so znotraj samega mesta v nekaterih ulicah umaknili parkirišča in namesto njih odstranili beton ter zasadili drevesa. 

Melbourne (Avstralija)

V Melbournu so pred dvema letoma izvedli raziskavo o potencialu preoblikovanja parkirnih mest v zelena območja. Študija je pokazala, da bi odstranitev polovice (okoli 11.000) mestnih nepokritih parkirnih mest lahko ustvarila 50-60 hektarjev novih zelenih površin, kar bi pomagalo znižati temperaturo v mestu in preprečevati poplave.

Uspeh projektov "depavinga" je odvisen od sodelovanja skupnosti in podpore vlade. Tovrstne pobude rešujejo okoljske izzive in izboljšujejo kakovost življenja v urbanih območjih, s čimer mesta postajajo bolj prijetna in trajnostna.