Drevesa, ki nudijo zeleno zavetje pred vročino, so nepogrešljiva v urbanih središčih. Poleg sence pomagajo čistiti zrak in pripomorejo k splošnemu dobremu počutju ljudi. Poleg tega so pomembna pri zagotavljanju biodiverzitete. Znanstveniki pa so zdaj ugotovili celo, da ima zelena mestna džungla blagodejne koristi za zdravje in celo nižajo biološko starost prebivalcev.  Doslej so znanstveniki že potrdili, da preživljanje časa v okolici zelenih površin blagodejno vpliva na kardiovaskularno zdravje.

Prebivalcem mest  preglavice povzroča tudi onesnažen zrak. Kar 97 odstotkov mestnih območij namreč diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega, ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje. Kot izpostavljajo, dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka, ki ne bi imela negativnega učinka na naše zdravje najverjetneje ne obstaja.

Zelenje je zato več kot dobrodošla naložba v čistost mestnega zraka. Tega se zavedajo tudi v Utrechtu, kjer bodo za boljši zrak v mestnem središču, posadili pravi vertikalni gozd. Vertikalni gozd v samem središču Utrechta je ideja italijanskega arhitekta Stefana Boerija. Ta je bil za svoj doprinos k boljšem zraku v mestnih središčih že nagrajen.  

Mestna džungla z več kot 10000 rastlinami 

Kot piše Euronews, je 66-letni arhitekt svoj prvi vertikalni gozd v življenje poslal pred več kot desetletje v domačem Milanu. Koncept njegove urbane džungle se je nato razširil od Italije, Francije, Švice, Albanije, Kaira do Dubaja.

 Svojo zeleno urbanistično terapijo pa nazadnje razširil na projekt, ki naravo prinaša v srce mesta Utrecht. To sicer že slovi po zelenih praksah in raju za kolesarje, poleti 2024 pa naj bi se tam tako že bohotil pravi urbanističen vertikalen gozd. 

Vertikalni gozd, ki so ga poimenovali Wonderwoods verticalforest, bo korenine pognal na stavbnem kompleksu v mestni četrti med Croeselaanom in Jaarbeursboulevardom. Projekt sestavljata dve stolpnici, visoki 105 in 70 metrov, v katerih bodo stanovanja in pisarne. Stavbi bosta povsem oviti v zelenje. Skupno bo to pravo mestno džunglo sestavljajo več kot 10.000 dreves in rastlin. V njej bo uspevalo več kot 300 dreves več kot 30 različnih vrst. 

Navpični gozd bo izdihal 41 ton kisika letno

Stavbni kompleks bo obdan s toliko vegetacije, kot je najdemo na enem hektarju gozda, piše Euronews. Kot so izračunali, bo ta urbani zeleni ekosistem zmožen proizvesti kar 41 ton kisika na leto. Poleg tega bo iz zraka odstranjeval CO2 in drobne prašne delce. Poleg čiščenja zraka bodo rastline dušile hrup v mestu, poleti pa bo senca dreves manjšala učinek toplotnega otoka in bo doprinesla k nižji temperaturi tako na fasadi kot v notranjosti stavb. 

Toliko vegetacije namreč pomembno vpliva na lokalno mikroklimo in dobro počutje prebivalcev, še posebej, ker se zaradi podnebnih sprememb veča tveganje za vročinske valove. Zelena investicija se bo še kako povrnila, saj kot predvidevajo, bo potrebno manj uporabljati klimatske naprave.