Na poti iz Seče do Lucije pobrala 3000 cigaretnih ogorkov

"Na lep prazničen dan sem imela nekaj časa, zato sem se odločila, da bom na sprehodu od Seče do Lucije, dolgem približno 2 kilometra, pobrala nekaj cigaretnih ogorkov. S sabo sem sem vzela rabljen kozarec od kumaric in vrečko za ostale odpadke in začela pobirati ogorke na poti domov. V le nekaj sto metrih sem kozarec povsem napolnila, ga spraznila v vrečko in ga nato še nekajkrat popolnoma napolnila. Po štirih urah sem skupaj nabrala kar 3000 ogorkov. V resnici jih je bilo 2998, ko sem jih preštela, sem šla nazaj na ulico in pobrala še dva." Tako pripoveduje Irena Fonda iz Zavoda YouSea. "Ko sem pobrala toliko ogorkov, me je najbolj pretreslo spoznanje, da na celotni poti ni bilo niti ene klopce ali drevesa brez vsaj enega odvrženega ogorka. Dejansko se ne moreš niti v miru usesti v naravo, ne da bi te obdajal ta neprijeten vonj in pogled na ogorke, ki jo je nekdo nemarno pustil za seboj," opaža.

Cigaretni ogorki so po številu med najpogostejšimi odpadki, ki jih ljudje odvržejo v naravo in v urbana okolja in so tudi med nevarnejšimi. Večina filtrov je iz plastike (celuloznega acetata), ki se v naravi ne razgradi, temveč sčasoma le razpade na manjše delce, tako imenovano mikroplastiko, je razložila. Ogorki zelo pogosto končajo na plažah, obalah, v meteornih jaških od tam jih veter, dež in meteorna voda hitro odnesejo naprej v morje. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne, od zastrupitev do motenj v prehranjevanju in razvoju ter poginov, našteva.

Na ekosistemih, kot so morski travniki, se ogorki ujamejo med liste in korenike ter tam postopno sproščajo strupene snovi neposredno v ta občutljiva življenjska okolja. To lahko pospešuje degradacijo travnikov, ki so ključni kot zatočišče številnih morskih vrst, za proizvodnjo kisika, skladiščenje ogljika in še marsikaj. Poleg vseh škodljivih vplivov pa cigaretni ogorki povzročajo tudi vizualno onesnaženje in imajo neprijeten vonj, na plaži in obalah je kar težko najti mesto za svojo brisačo brez vsaj enega ogorka.

Njena objava je preplavila družbena omrežja in naletela na velik odziv. Priznati moram, da me je odziv ljudi pravzaprav prijetno presenetil, čeprav tega ravno nisem pričakovala, pove. "Medtem ko sem pobirala ogorke, mi je bilo najprej kar nerodno, saj so me mimoidoči opazovali. Vendar so bili mnogi presenečeni nad količino ogorkov in glasno komentirali "joj, koliko ogorkov" ali pa rekli "bravo." Eden od gospodov je celo prispeval pet evrov donacije za naš zavod, in rekel, da spremlja naše delo v medijih in na socialnih omrežjih, kar me je res razveselilo, ker je pokazalo, da ljudje cenijo naše delo," pravi. Na spletu, ko je delila objavo, je bil odziv sicer nekoliko bolj kritičen do kadilcev, a kot pravi, verjame, da je ključno najprej ozaveščati: "Ljudem moramo dati priložnost, da razumejo, da na primer ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. Šele nato, če ozaveščanje ne zaleže, lahko razmišljamo o sankcijah. Skratka, vesela sem, da se pogovarjamo o tem in da skupaj iščemo rešitve."

Ogorki so dejansko nevarni odpadek in velik okoljski problem, saj jih ljudje po svetu vsako minuto odvržejo v naravo v ogromnih količinah, več kot 8 milijonov. Prav zato je pomembno, da z njimi ravnamo ustrezno. Vsak posameznik lahko prispeva k čistejšemu okolju tako, da svoj ogorek odnese s seboj, ga spravi v prenosni pepelnik in ga kasneje primerno odloži, poudarja Fonda.

Fonde veliko število ogorkov ni ravno presenetilo, ker jih že dolgo ne more ne opaziti vse povsod, dodaja. S podjetjem Maristra d.o.o. in Zavodom YouSea za ohranjanje biodiverzitete morja od maja že izvajajo projekt Odnesi svoj ogorek s seboj, ki je prejel sredstva Evropske komisije v okviru programa za enotni trg, preko razpisa, ki je bil izveden v sklopu projekta Cross-Re-Tour, kjer pripravljajo vsebine za ozaveščanje javnosti o škodljivosti cigaretnih ogorkov, ki bodo v kratkem dostopne javnosti preko spletne aplikacije. 

Na sedaj že tradicionalni čistilni akciji Sjajni Umag so iz tal že pobrali preko 10.000 ogorkov. Ogorke pobirajo tudi pri rednih čiščenjih morskega dna na portoroški in lucijski plaži, ki jih izvajajo v sodelovanju z Okoljem Piran. Zato dobro vedo, da jih je bolje pobrati preden zaidejo v morje, ker jih je od tam bistveno težje odstraniti, poudarja Fonda.

Upajo, da bodo lahko izvedli nekaj akcij pobiranja cigaretnih ogorkov na obali. Trenutno so ravno sredi pisanja vloge za njihovo financiranje. V vsaki občini bi želeli organizirati javno, participativno akcijo, kjer bi povabili ljudi, da se jim pridružijo pri pobiranju ogorkov. Upajo, da bomo dobili financiranje in te akcije res lahko izvedli: "To delamo predvsem z namenom ozaveščanja, da bi javnost razumela, kako pomembno je, da je ogorkov v okolju čim manj, in da lahko vsak prispeva k izboljšanju stanja, predvsem kadilci, torej tisti, ki ogorke mečejo na tla ali zatlačijo med ali pod kamenčke, med špranje v klopcah, v jašek, vendar tudi ostali, tako da jih poberejo in Odnesejo s seboj. Na teh dogodkih, bomo ozaveščali tako šole, kot širšo javnost in tudi odločevalce o potrebnih ukrepih za izboljšave."

Poberemo lahko ogorke, tudi če niso naši, recimo na plaži okoli svoje brisače, v parku ali na klopci, ter jih odložimo v koš. S tem skupaj poskrbimo za čistejše okolje in boljšo in lepšo prihodnost. Doma imamo vsi vsaj kakšen prazen kozarce od kumaric ali druge vložene hrane, in večinoma res ne vemo, kako bi jih uporabili. Zakaj jih ne bi vzeli s sabo, ko gremo naslednjič na sprehod, si nadeli rokavice in enega od teh kozarcev napolnili z ogorki? Na ta način z majhnim korakom prispevamo k čistejšemu okolju in damo starim kozarcem nov smisel, poziva Fonda. In če boste to res storili, vas v Zavodu YouSea prosijo, da svoj poln kozarec fotografirate in ga objavite na socialnih obrežjih z oznako #NoButts, #OdnesiSvojOgorekSSeboj ter označite tudi Zavod YouSea @SeaOasisPiran, da bodo lahko tistim, ki odločajo o spremembah konkretno pokazali, koliko ljudem je mar.

"Morda ne priporočam, da bi naenkrat sami pobrali ravno 3000 ogorkov, saj sem ugotovila, da je to pravzaprav kar intenziven trening. Lahko si to zamislimo kot alternativo fitnesu ali maratonu, saj je za vsak pobran ogorek potreben en počep. Tako da naslednjič morda kakšen drugačen trening preprosto zamenjamo za to in hkrati naredimo nekaj dobrega za okolje. Zagotovo bi želela izpostaviti, da upam, da bo to, kar počnemo, spodbudilo več ljudi k razmisleku in dejanjem. Čeprav so mnogi le komentirali, verjamem, da lahko s takimi akcijami dosežemo, da se bo zavedanje povečalo in da bo v prihodnje manj ogorkov v naravi. Na koncu si želim, da bi lahko vsi skupaj uživali v čistejšem okolju," sklene Fonda.