Povprečno vsak Evropejec na letni ravni zaužije 22,7 kg rib. Največ rib na prebivalca pojedo na Portugalskem (55,3 kg), v Španiji (46,2 kg), Litvi (44,7 kg), v Franciji (24,4 kg) in na Švedskem(33,2 kg). Slovenec povprečno poje 10,8 kg rib na leto, tudi Hrvati pojedo manj rib, kot je povprečje EU (18,4 kg). Nižja potrošnja pomeni tudi lažje zagotavljanje potreb iz domačih virov, zato so Hrvaška, Nizozemska, Estonija in Irska edine države, ki imajo dovolj ''lastnih'' rib oz. lahko zadovoljijo lastno potrošnjo in se smatrajo za avtonomne. A, kako pomembno je, kakšne ribe končajo na našem krožniku, se premalokrat zavedamo, opozarjajo v WWF Adria.

Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. "Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije," poudarja Hrvoje Čeprnja, strokovnjak za ribištvo iz WWF Adria.

V zadnjem času je bilo na Hrvaškem, kjer so zaznali zaskrbljujoč upad populacij, sprejetih precej ukrepov na tem področju. Tudi kupci pa se morajo zavedati, da je pomembno, katere vrste rib in kako velike ribe jemo. 

"Zakonodaja predpisuje minimalne velikosti rib oziroma mladic, zavarovane vrste in ribolovna območja, kar je ključnega pomena za ohranjanje virov. Najmanjša velikost ulova zagotavlja, da ribe dozorijo in se razmnožijo, preden jih ulovijo, s čimer se prepreči upad populacije. Ulov nedoraslih rib ogroža trajnost ribjih staležov," pojasnjuje Čeprnja. 

Najmanjša ulovljiva velikost rib je določena tako, da imajo ribe možnost, da zrastejo do svoje polne velikosti, dosežejo spolno zrelost in se razmnožijo, preden jih ulovijo, razlaga. Ulov rib, preden dosežejo to velikost, lahko resno ogrozi njihovo razmnoževanje in splošno stanje populacije. Če so ribe ulovljene, ko so še nezrele ali šele na začetku razmnoževalne faze, se celotna populacija prilagodi tako, da ribe vse prej postanejo spolno zrele, kar ima za posledico razmnoževanje manjših in mlajših osebkov. Zaradi te spremembe v populaciji je vedno manj lovljenih osebkov, kar dodatno ogroža vzdržnost populacije in ustvarja ekološko neravnovesje. Takšne spremembe ovirajo okrevanje in stabilnost ribjih staležev, kar dolgoročno ogroža ribje vire. Zakonodaja zato predpisuje minimalne referenčne velikosti za glavne komercialne morske vrste.

Ribe in raki z jajčeci pa sploh ne bi smeli pristati na trgu, saj njihov ulov v fazi razmnoževanja ogroža preživetje vrste. Zakoni predpisujejo vrnitev samic z jajčeci v morje, da se ohrani njihova populacija, izpostavlja sogovornik.  

Informirajte se, povprašajte o izvoru rib, podpirajte trajnostni ribolov in se izogibajte uživanju ogroženih vrst, svetuje. S trajnostno izbiro lahko naše morje ohranimo za prihodnje generacije, izpostavlja. 

"Ko kupujete ali naročate morsko hrano in ribe, je pomembno preveriti, ali je vrsta, ki jo uživate, trajnostno ulovljena ali gojena. Izbirajte neogrožene ribe in se izogibajte tistim, ki so na rdečem seznamu ali z zakonom zaščitene. Preverite vire in izberite ribe in rake, ki izvirajo iz trajnostnih ribiških praks. Izberite izdelke z oznakami, ki zagotavljajo trajnost, kot je certifikat MSC (Marine Stewardship Council) ali ASC (Aquaculture Stewardship Council)."

Izberite vrste rib, ki so manj ogrožene in tiste, ki izvirajo iz trajnostnega ribištva in ribogojstva. Ko kupujete ribe, se pri prodajalcu pozanimajte o poreklu ribe in njeni velikosti. Odgovorni trgovci vam bodo posredovali potrebne informacije. Ne kupujte nezrelih primerkov rib in se vsekakor izogibajte tistim vrstam, ki so zaščitene z zakonom, pa so morda vseeno na trgu, našteva. 

Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, od izbire hrane do podpiranja trajnostnih praks, vpliva na prihodnost naših morij, sklene sogovornik. Kot poudarja, zavestne in odgovorne odločitve lahko pomagajo ohraniti morske ekosisteme za prihodnje generacije.