Po končanih praznikih oziroma po uporabi okrasnega drevesca poskrbimo za njegovo pravilno odlaganje, opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Kot svetujejo, lahko manjša drevesca razrežemo in odložimo v zabojnike za biorazgradljive odpadke, večja pa odpeljemo v centre za zbiranje odpadkov, v kolikor nimamo možnosti, da jih nadzorovano pokurimo. Zadnja leta je možno opaziti vedno več odvrženih naravnih okrasnih drevesc na gozdnih robovih v bližini naselij, poudarjajo. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo, vzgojenih izven Slovenije, kot tudi drugih organskih odpadkov z vrtov predstavlja nevarnost za vnos škodljivcev in bolezni v gozd. Tveganje za vnos škodljivcev in bolezni predstavlja tudi saditev odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov v gozd, so za naš portal že pojasnili na Zavodu za gozdove. 

Ideja za naslednji božič: Sobno božično drevo 

Kaj pa naravno božično drevo, ki mu ni treba umreti za nekaj dni praznovanja? Priskrbi si naravno božično drevo v lončku, ki ga lahko po praznikih posadiš ali ga pustiš v stanovanju in uživaš v njem tekom celega leta, svetuje okoljska organizacija Greenpeace. A previdno, nikar ga ne posadite v gozd, če nimajo ustreznih dokumentov. 

Na tržišču so namreč res na voljo tudi živa okrasna drevesca v lončkih. Pa ga lahko po koncu praznikov sami posadimo v okoliški gozd? V gozd se drevesc, ki nimajo ustreznih dokumentov o izvoru, ne sme saditi, opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije: ''Okrasna drevesca v lončkih teh dokumentov nimajo, zato se jih v gozd ne sme posaditi, lahko pa se jih posadi na površine izven gozdov. Kdor ustreznih površin v svoji lasti nima, drevesce lahko podari tistim, ki te površine imajo ali pa ga vrne prodajalcu.''

"Če se uvrščaš med tiste, ki ponosno skrbijo za vse svoje sobne rastline, je morda dobra alternativa, da si privoščiš sobno božično drevo, ki ga lahko imaš doma čez celo leto, v prazničnem času pa lahko postane božično drevo," še svetuje okoljska organizacija Greenpeace. 

Bodimo trajnostni vse leto, podarjajmo z mislijo na okolje 

Spomnimo, da prebivalec Zahodne Evrope samo v treh dneh božičnih praznovanj proizvede do 650 kg emisij ogljikovega dioksida: 26 kilogramov za hrano, 96 kilogramov za prevoz, 218 kilogramov za praznično razsvetljavo in 310 kilogramov za potrošno robo in darila. To so podatki inštituta Stockholm Environment Institute, ki kažejo ne tako svetlečo podobo našega planeta za praznike, kot je videti na prvi pogled.

Čeprav so se prazniki že končali, je lahko bolj trajnostno obdarovanje v tem letu tudi naša novoletna zaobljuba. ''Obdarujemo lahko na način, ki ne povzroča negativnih vplivov, sploh če pomislimo na dejanske želje in cilj obdarovanja. Večjo vrednost kot darila imajo storitve in izdelki, ki jih sami naredimo, izkušnje, ki jih sami nudimo, na primer sprehod s psom, čaj v planinski koči, masaža, večerja ali recept,'' je za naš medij že povedala Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja.