Ekologi brez meja so v okviru projekta Krožnih skupnosti preverjali, kakšen odnos imamo do popravil ter predvsem, kaj so tisti dejavniki, ki nas za popravilo motivirajo ali pa nas od njih odvračajo. Kot so pojasnili na svoji spletni strani, je bil anketni vprašalnik odprt od sredine maja do sredine julija 2024, dostopen pa v spletni obliki. Skupaj je vprašalnik v celoti izpolnilo 779 udeležencev.  

In kaj so ugotovili? 

V letu 2024 je izdelek neslo na popravilo 556 (71,37 %) anketirancev, pri čemer prednjači popravilo oblačil (58,99 %), prevoznih sredstev (56,47 %) in obutve (48,56 %), najmanj pa se anketiranci odločajo za podaljšanje življenjske dobe s popravilom pripomočkov za hobije (6,47 %), dodatkov za dom (7,55 %) in športnih pripomočkov (9,71 %). 

Na vprašanje, kam nesejo izdelke na popravilo, so vprašani v največji meri izbrali možnost "mojster, obrtnik', dobra polovica (51,44 %) pa jih je izbrala tudi možnost uradnega servisa. Anketiranci so za popravila v zadnjem letu zapravili povprečno 448,20 evrov, pri čemer so opazne razlike med narodnostmi - Italijani so zapravili največ, povprečno 485,80 evrov, Slovenci in Hrvati pa skoraj enako: 378,53 evrov oziroma 377,89 evrov.

Še nekoliko raje, kot da izdelke odnesejo na popravilo, se popravil lotijo kar sami. Kot pišejo Ekologi brez meja, je  v zadnjem letu  80,23 % anketirancev popravljalo stvari na lastno pest (86,65 % Slovencev, 81,76 % Hrvatov in 76,77 % Italijanov). Tudi pri tem vprašanju so anketiranci v največji meri izbrali popravilo oblačil - v zadnjem letu je kar dobre tri četrtine tistih, ki so popravljali sami, popravljalo oblačila. (75,90 %). Visoko so rangirali še pohištvo (52,70 %) in dodatki za dom (44,06 %), najmanj pa se sami lotevamo popravila velikih gospodinjskih aparatov (10,61 %) in športnih pripomočkov (12,05 %). Večina anketirancev (88,16 %) ima doma orodje, potrebno za popravilo.

Anketa je spraševala še po sprejemljivi ceni in starosti izdelka za popravilo. Pri prvem vprašanju je več kot polovica vprašanih (57,89 %) ocenila, da je sprejemljiva cena odvisna od izdelka, drugi odgovori pa so bili približno enakomerno razporejeni med možnostmi (več stopenj nižje cene in da cena ni pomembna). Podobno je bilo pri vprašanju: Kako star bi bil lahko izdelek, da bi ob okvari razmišljali o popravilu?. Slaba polovica (48,91 %) je izbrala odgovor odvisno od izdelka, dobra tretjina (36,46 %) pa meni, da starost ni pomemben dejavnik.

Velika večina anketirancev meni, da bi znižano stopnjo DDV-ja za popravila morala uvesti tudi njihova država (98,46 %), nekoliko manj (90,50 %) bi jih takšen ukrep tudi spodbudil k pogostejšim popravilom, medtem ko bi boni za popravila spodbudili popravila pri 92,55 % anketirancih. Respondenti visoko cenijo tudi oceno popravljivosti izdelka: 93,58 % vseh je navedlo, da bi ob nakupu izdelka upoštevali tovrstno oceno izdelka. 

Zanimalo jih je tudi, ali pri pogostosti popravljanja obstajajo razlike med skupinami: nekoliko pogosteje nesejo izdelke na popravilo ženske kot moški (72,71 % vs. 68,09 %), razlika pa je očitnejša pri starosti: 75,40 % starejših od 55. let je v zadnjem letu neslo izdelek na popravilo v primerjavi s 56,82 % mladih med 25. in 34. letom. 

Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, pojasnjujejo pri družbi Zeos, kjer organizirajo številne akcije popravil: "Popravilo je cenovno ugodnejše, pogosto stane manj kot nakup novega aparata. Če je težava v napravi majhna ali specifična, je morda smiselno vložiti v popravilo namesto v celotno novo napravo." Za mnoge potrošnike je to pomembno, saj si želijo izkoristiti vrednost svojih izdelkov in prihraniti denar,  ugotavljajo. Kot dodajajo, je včasih  starejši aparat bolj zanesljiv in ima funkcionalnosti, ki jih novejše različice morda ne nudijo. S popravilom lahko ohranimo uporabnost in kakovost delovanja aparata, ki nam je morda že dobro služil, izpostavljajo. Če smo že navajeni na določene nastavitve in prilagoditve starega aparata, nam popravilo namreč omogoča, da ohranimo te nastavitve. Pri nakupu novega aparata bi bilo treba znova prilagajati in se navajati na nove funkcije. 

Popravilo spodbuja trajnostno ravnanje potrošnikov in prispeva k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Prav tako pripomore k varčevanju s surovinami. Proizvodnja novega aparata namreč zahteva velike količine surovin, energije in vode, naštevajo. Kot izpostavljajo, je popravilo tudi okolju prijaznejše. Zamenjava aparatov namreč prispeva k povečani porabi surovin in energije za proizvodnjo novega izdelka. Popravilo obstoječega aparata pomaga zmanjšati odpadke in negativen vpliv na okolje. S tem se zmanjšuje količina električnih in elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali celo na nepravilno odloženih mestih, še poudarjajo.