Časzazemljo.si
Zeleni teden

Na policah premalo ekološke hrane?

A.K. /07. 06. 2025 09.16

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Pasica Zeleni teden 2025

Kot smo že večkrat poročali, ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. "Hrana, ki je pridelana na ekološki način, je bistveno kakovostnejša. Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti in tudi "zavržkov" tako rekoč ni," opozarja Marija Marinček iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Površina certificiranih ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je leta 2023 merila 46.195 hektarjev oziroma 10 odstotkov več kot leto prej, dodatnih 8.408 ha je bilo v preusmeritvi. Skupno je bilo na ekološki način s certifikatom in v preusmeritvi obdelanih okoli 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, ugotavlja Statistični urad Slovenije.

Manjše vsebnosti ostankov pesticidov

Ekološka živila rastlinskega izvora imajo na eni strani kar 4–5x manjše vsebnosti ostankov pesticidov v primerjavi z živili iz konvencionalne pridelave, po drugi strani pa kar za 20–40 % večjo vsebnost sestavin z antioksidativnim delovanjem. Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil. Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 % večje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 % večjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin, tako koristi ekološko pridelane hrane strnejo v projektu ministrstva za kmetijstvo Naša super hrana. Kot poudarjajo, kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.

Malo ponudbe

Kot so leta 2023 ugotavljali pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. 

Eko hrana
Eko hrana FOTO: Shutterstock

Ekološka živila so s trajnostnega, pa tudi zdravstvenega vidika boljša izbira. Ekološko kmetijstvo ima, v primerjavi s konvencionalnim, pozitiven vpliv na okolje, saj je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov, pozitivno pa vpliva tudi na biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal ter ima manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov, koristi uživanja ekoloških izdelkov strnejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. 

Koliko pa imamo v Sloveniji ekoloških kmetij?

Ekoloških kmetijskih gospodarstev  je bilo v letu 2023 manj, tistih v preusmeritvi pa več, kažejo podatki slovenskega statističnega urada. Kot kažejo številke, je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja  lani zajetih 3.864 kmetijskih gospodarstev (tj. tistih s certifikatom oz. v postopku preusmeritve) ali za dva odstotka več kot leto prej. Predvsem se je povečalo število kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi v ekološko kmetovanje; takih je bilo 515 ali za 45 % več kot leto prej. Nekoliko se je zmanjšalo število ekoloških kmetijskih gospodarstev (s certifikatom), za 81 oz. za 2 %, na 3.349.

Kmetije, vključene v sistem kontrole ekološkega kmetovanja (certificirana pridelava in pridelava v preusmeritvi), so skupno predstavljale okoli 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Te kmetije so skupno obdelovale okoli 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oz. okoli 54.600 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi jih je bilo okoli 46.200 (85 %) uporabljenih za certificirano pridelavo. Med ekološko obdelanimi kmetijskimi zemljišči je bilo največ trajnega travinja (78 % ali 42.432 ha), sledili so njive (15 % ali 8.254 ha) in sadovnjaki (4 % ali 2.309 ha). 

Povprečna kmetija z ekološkim certifikatom je lani obdelovala okoli 14 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega nekaj manj kot 11 hektarjev trajnega travinja, 2 hektarja njiv in okoli 1 hektar trajnih nasadov. Certificirane kmetije so bile v povprečju za 16 % manjše od kmetij v preusmeritvi, upoštevajoč skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi, še ugotavljajo. 

Potrošniki najbolj iščejo zelenjavo

Kot je za naš portal pojasnila Marinčkova, je med potrošniki največ povpraševanja po zelenjavi. Te je v sezonskem času dovolj. V zimskem času pa je primanjkuje:  "Morali se bomo učiti pridelave tudi v zimskem času. Prvi napredki se že kažejo, morda kmete spodbudi tudi podpora za zelenjadarstvo, tako v konvencionalni kot ekološki pridelavi." Ekoloških žit in moke je dovolj, predvsem pa je dovolj govedine, mesa drobnice. Te se večina proda po konvencionalni ceni, zato je tukaj še veliko rezerve v predelavi. Od sadja je največ ponudbe ekoloških jabolk, primanjkuje pa drugih vrst sadja, izpostavlja.

Koliko pa v resnici pridelamo na ekološki način? Kot ugotavljajo na statističnem uradu, so na certificiranih ekoloških kmetijah lani redili okoli 39.500 glav govedi, kar je podobno število kot leto prej (za 145 manj). Precej je upadel obseg reje prašičev (za 15 %), skupaj na 2.710 živali. Ovc je bilo za 7 % manj oziroma skupaj okoli 32.000 živali, koz pa za 8 % več (okoli 7.100 živali). Najbolj se je povečalo število čebeljih družin, v primerjavi z letom prej za 120 %, na skupno 7.865 čebeljih družin. 

Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je znašala 538 ton in se ni bistveno spremenila v primerjavi z letom prej. Za 5 % manj je bilo pridobljenega ekološkega govejega mesa (skupaj 459 ton), za podoben delež pa se je povečala količina prašičjega mesa (skupaj okoli 40 ton). Perutninskega mesa je bilo pridobljenega okoli 34 ton, kar je za 79 % več kot v letu 2022, so še izračunali na statističnem uradu. 

KOMENTARJI (21)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
curiousity1 09. 06. 2025 08.04
Za " običajno" pridelano zelenjavo se potrebuje gnojila, ki so draga. Ker se ekološke zelenjave ne sme gnojit (razen npr naravnih pripravkov), bi bilo logično, da je ekološka zelenjava cenejša. Pa ni. Zato je ljudje tudi ne kupujejo toliko. Je pa že stalna praksa v trgovinah, da obtolčeno, rahlo gnilo zelenjavo/sadje oznacijo kot eko in nekateri veselo kupujejo to... Dejstvo je, da čisto eko ne bo nikoli (več) nobena zelenjava, ker je ozračje že preveč onesnaženo. Na žalost videno, da tudi manjši kmetje, pri katerih lahko kupiš domačo zelenjavo, njive veselo špricajo in posipajo z raznimi pripravki, da je v zraku še lep čas meglica in smrad.... Če vlada ali kdorkoli že hoče prisilit ljudi v bolj zdravo življenje, naj "zdrave" izdelke in pridelke poceni, da bodo lažje dostopni širši množici. In istočasno naj kada kmetom pomaga, da bodo lažje pridelali več na neškodljiv način in poskrbi, da bodo imeli nekaj finančne koristi od prodaje v trgovinah, ne samo, da se jim nabija marže...
curiousity1 09. 06. 2025 08.05
@ vlada, ne "kada"
Rožice so zacvetele 07. 06. 2025 11.42
-1
Ekološka hrana realno ne more obstojati. V zraku je toliko umazanije, kemikalij, dež je že zastrupljen od tega... tako, da samo kasirajo, folk pa ima denar in naseda.
jablan 08. 06. 2025 10.53
Je manj ekoloska in neekoloska npr spricana unetna gnojila v glavbem kemija ba zemljo in zrak se pa ne da vplivat tko da ne bluzi
rogla 07. 06. 2025 11.39
+1
Ekološko ni vedno ekološko, kar dokazujejo številni odpoklic. Cene pa previsoke.
Infiltrator 07. 06. 2025 11.03
+3
Ekološka hrana je enostavno predraga za večino ljudi ,zato tudi ni zanimanja ,tko da nehajte nabijat ,je pa se vedno veliko zlorab .....
jablan 08. 06. 2025 10.58
Predraga?pa ti ves da je ekolosko prudelano jabolko po hranljivosti 3x bolj hranljivo ,pa racunaj
Banion 07. 06. 2025 10.56
+4
delež ekološke hrane se bo takoj povečal ko boste sredi zime nehali uvažat zelenjavo dvomljivega porekla
Verus 07. 06. 2025 10.39
+5
hehe :) hkrati pa promocija mesa iz epruvete
nastjamarko 07. 06. 2025 10.20
+5
Precenjeno. Rajs v diskontarje po poceni zelenjavo
roten 07. 06. 2025 10.01
+2
Kar dež izpere verjemite ni ekološke je samo fa ke poleg tega pa dnevno umik tako imenovane zdrave hrane z polic
jablan 08. 06. 2025 10.56
Ce bi imel logiko bi vedel da je ekoloska hrana veliko bolj obcutljiva in kontrolirana zato toliko odpoklicev
jablan 07. 06. 2025 09.59
+2
Jaz jo imam na vrtu
Arguss 07. 06. 2025 09.41
+2
Itak.
Razmisljajoc 07. 06. 2025 09.41
+3
EKO in BIO hrana ........nateg prez primere , cene pa take da treba banko oropat ................
jablan 07. 06. 2025 10.00
-2
Bl slab razmisljas je pa res da nekje nategujejo
Darko32 07. 06. 2025 09.35
+2
DAjmo nejhajmo zavajati. Ekološke hrane pri nas ni na policah, ker vsi, kateri prodajajo zelenjavo škropijo, da se kar kadi. Plevel škropijo in tudi rastline škropijo z stropi in potem nakladajo BIO in nevem kaj še vse. VIdimo vsi, kateri hočemo videti kaj je resnica.
jablan 08. 06. 2025 10.55
Ce poznas kmeta ni panike najbolj je pa domace
Korošec77 07. 06. 2025 09.33
+7
Veliko premalo. Predvsem domače slovenske, ki jo po mestih ljudje kupujejo na tržnicah, kar je še največji približek zdravi hrani v mestih. Mi na kmetih si pa sami pridelamo vse kar rabimo, ne škropimo in je tudi za pojest. kaj pa z lufta pada pa ne morš itak ne nič pomagat.
Darko32 07. 06. 2025 09.36
+2
Korošec77 Zelo lepo si povedal. Samo problem je ker je delo teh, kateri pridelujejo resnično bilološko hrano zaničevano in ponižano. Tudi preko plačil.
Arguss 07. 06. 2025 09.42
+4
Zelenjave domače v skrinji več kot dovolj.
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073