Kot smo že večkrat poročali, ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. "Hrana, ki je pridelana na ekološki način, je bistveno kakovostnejša. Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti in tudi "zavržkov" tako rekoč ni," opozarja Marija Marinček iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Ekološka živila rastlinskega izvora imajo na eni strani kar 4–5x manjše vsebnosti ostankov pesticidov v primerjavi z živili iz konvencionalne pridelave, po drugi strani pa kar za 20–40 % večjo vsebnost sestavin z antioksidativnim delovanjem. Povečane vrednosti so dokazane tudi pri vsebnostih vitaminov, mineralov in drugih hranil. Mleko iz ekološke pridelave denimo vsebuje do 60 % večje vrednosti zdravih maščobnih kislin, meso pa do 47 % večjo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin, tako koristi ekološko pridelane hrane strnejo v projektu ministrstva za kmetijstvo Naša super hrana. Kot poudarjajo, kadar je ekološka hrana lokalnega izvora, je njena prehrambna vrednost pogosto najvišja, saj so živila manj časa skladiščena in imajo najkrajšo pot do končnega uporabnika.

Kot so leta 2023 ugotavljali pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. 

Ekološka živila so s trajnostnega, pa tudi zdravstvenega vidika boljša izbira. Ekološko kmetijstvo ima, v primerjavi s konvencionalnim, pozitiven vpliv na okolje, saj je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov, pozitivno pa vpliva tudi na biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal ter ima manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov, koristi uživanja ekoloških izdelkov strnejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. 

Ekoloških kmetijskih gospodarstev  je bilo v letu 2023 manj, tistih v preusmeritvi pa več, kažejo podatki slovenskega statističnega urada. Kot kažejo številke, je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja  lani zajetih 3.864 kmetijskih gospodarstev (tj. tistih s certifikatom oz. v postopku preusmeritve) ali za dva odstotka več kot leto prej. Predvsem se je povečalo število kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi v ekološko kmetovanje; takih je bilo 515 ali za 45 % več kot leto prej. Nekoliko se je zmanjšalo število ekoloških kmetijskih gospodarstev (s certifikatom), za 81 oz. za 2 %, na 3.349.

Kmetije, vključene v sistem kontrole ekološkega kmetovanja (certificirana pridelava in pridelava v preusmeritvi), so skupno predstavljale okoli 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Te kmetije so skupno obdelovale okoli 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oz. okoli 54.600 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi jih je bilo okoli 46.200 (85 %) uporabljenih za certificirano pridelavo. Med ekološko obdelanimi kmetijskimi zemljišči je bilo največ trajnega travinja (78 % ali 42.432 ha), sledili so njive (15 % ali 8.254 ha) in sadovnjaki (4 % ali 2.309 ha). 

Povprečna kmetija z ekološkim certifikatom je lani obdelovala okoli 14 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega nekaj manj kot 11 hektarjev trajnega travinja, 2 hektarja njiv in okoli 1 hektar trajnih nasadov. Certificirane kmetije so bile v povprečju za 16 % manjše od kmetij v preusmeritvi, upoštevajoč skupno površino kmetijskih zemljišč v uporabi, še ugotavljajo. 

Kot je za naš portal pojasnila Marinčkova, je med potrošniki največ povpraševanja po zelenjavi. Te je v sezonskem času dovolj. V zimskem času pa je primanjkuje:  "Morali se bomo učiti pridelave tudi v zimskem času. Prvi napredki se že kažejo, morda kmete spodbudi tudi podpora za zelenjadarstvo, tako v konvencionalni kot ekološki pridelavi." Ekoloških žit in moke je dovolj, predvsem pa je dovolj govedine, mesa drobnice. Te se večina proda po konvencionalni ceni, zato je tukaj še veliko rezerve v predelavi. Od sadja je največ ponudbe ekoloških jabolk, primanjkuje pa drugih vrst sadja, izpostavlja.

Koliko pa v resnici pridelamo na ekološki način? Kot ugotavljajo na statističnem uradu, so na certificiranih ekoloških kmetijah lani redili okoli 39.500 glav govedi, kar je podobno število kot leto prej (za 145 manj). Precej je upadel obseg reje prašičev (za 15 %), skupaj na 2.710 živali. Ovc je bilo za 7 % manj oziroma skupaj okoli 32.000 živali, koz pa za 8 % več (okoli 7.100 živali). Najbolj se je povečalo število čebeljih družin, v primerjavi z letom prej za 120 %, na skupno 7.865 čebeljih družin. 

Skupna količina mesa živali iz ekološke reje je znašala 538 ton in se ni bistveno spremenila v primerjavi z letom prej. Za 5 % manj je bilo pridobljenega ekološkega govejega mesa (skupaj 459 ton), za podoben delež pa se je povečala količina prašičjega mesa (skupaj okoli 40 ton). Perutninskega mesa je bilo pridobljenega okoli 34 ton, kar je za 79 % več kot v letu 2022, so še izračunali na statističnem uradu.