TRAJNOSTNO

Ko račun plača planet, 'izplen' in na milijone ton naravnih virov pa konča v smeteh

printNatisnimessage3
Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Večina izdelkov, prodanih na črni petek, je uporabljenih le nekajkrat, nato pa so zavrženi in v končni fazi zaključijo na odlagališčih odpadkov. Pri tem pa porabimo na milijone ton virov, potrebnih za proizvodnjo, transport in dostavo teh izdelkov, pripoveduje strokovni sodelavec Focusa Taj Zavodnik: "Raziskava za Združeno kraljestvo denimo ugotavlja, da kar 80 odstotkov izdelkov, kupljenih na črni petek, zaključi na odlagališču odpadkov, se sežge ali pa je pomanjkljivo recikliranih. Kot našteva, dodatne emisije nastanejo še s povratnimi pošiljkami izdelkov. "

Na črni petek
Na črni petekFOTO: AP

Kot ponazorijo črne številke, je logistično podjetje Optro ugotovilo, da je pri vračilu izdelkov, kupljenih na lanskoletnih razprodajah, porabilo več kot 4,5 milijarde litrov dizelskega goriva in izpustilo več kot 12 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida. Zgolj v ZDA. To pa ima seveda uničujoče učinke na okolje ter številne negativne družbene posledice: "Takšna masovna produkcija pogosto poteka preko 'outsourcanja'' proizvodnje v države globalnega juga, kjer delavci in delavke prejemajo izjemno nizke plače, delajo v nevarnih delovnih pogojih in so ujeti v nečloveški krog revščine."

Samo vrh ledene gore

Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore podivjanega marketinga in nenehnega spodbujanja množične potrošnje: "Podjetja z vse bolj agresivnimi pristopi, od algoritmov na družbenih omrežjih do vse več oglaševalskega prostora v mestih idr., spodbujajo ljudi k nakupom izdelkov brez ozira na dejanske potrebe. Tako tudi črni petek ni več samo en petek, temveč daljše obdobje agresivnega spodbujanja k nakupovanju," ugotavlja Zavodnik.

Vsako leto znova svetovni voditelji ugotavljajo, da je nujno treba zmanjšati naše izpuste, težave pa so vedno hujše. Zavedati se moramo, da črni petek ni več le dan v letu, ampak je že postal način življenja, pa pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj: "Potrošništvo je postalo naš življenjski slog. Potrošniška kultura, ko posedovanje pomeni smisel življenja."  Kot opaža, smo tudi Slovenci to vzeli za svoje. Kot država smo v vrhu po številu nakupovalnih središč na prebivalca, radi imamo akcije, pri tem pa se redkokdaj sprašujemo, kje in kako so bile stvari proizvedene, pravi.

PREBERI ŠE
Butiki ponovne uporabe tudi pri nas: predmeti iz druge roke niso več stigmatizirani

Črni petek je tako praznik potrošništva in eno ključnih gonil potrošništva, ljudje se v tistem trenutku počutijo dobro, čeprav kupujejo nepotrebne stvari, izpostavlja: "Zavedati se moramo, koliko naravnih virov potrošimo. V Sloveniji trošimo toliko, da bi potrebovali tri planete. V Sloveniji ima prebivalec v povprečju petkrat previsok ogljični odtis," pravi Brecljeva, ki opozarja, da to dokazuje, da manjše kozmetične spremembe ne bodo več dovolj in da bomo potrebovali velike spremembe.

Popravilo
PopraviloFOTO: Dreamstime

Človeštvo je pred kratkim preseglo mejnik osemmilijardtega prebivalca. Kot opozarjajo številni znanstveniki, osnovna težava ni v velikosti populacije, marveč v tem, da razviti del sveta troši čez svoje meje. Kot razlaga Zavodnik, prekomerna potrošnja močno prispeva k podnebni krizi, a je ta izrazito neenaka: "Čeprav vsi ljudje prispevamo k podnebnim spremembam, so razlike v ogljičnem odtisu izredno velike. Na eni strani obstajajo velike razlike med emisijami držav globalnega severa in globalnega juga, na drugi strani pa prihaja tudi do vse večjih razlik znotraj posameznih držav. Nova študija Nature Sustainability ugotavlja, da je v letu 2019 ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij."  

PREBERI ŠE
Črni petek za naš planet: stres, potrošniški zeleni odpustki in previsok ogljični odtis

To pa je povezano tudi z luksuzno potrošnjo, kot so pogosti (čezoceanski) leti, lastništvo več stanovanj, privatni bazeni ... Kot sicer poudarja, se je treba ozreti tudi na stran proizvodnje: "Čeprav naj bi potrošniki s svojimi izbirami vplivali na to, kaj se proizvaja, je ta vpliv izredno omejen. Hkrati podjetja z vse agresivnejšimi marketinškimi pristopi in koncepti, kot je 'načrtovana zastarelost'(tj. da blago postane neuporabno po določenem času, nima servisne podpore oz. sploh ni popravljivo), vzpostavljajo nove in nove potrebe po dodatnih izdelkih ali zamenjavi le-teh." 

PREBERI ŠE
Kajfež Bogataj: Če nam podnebne spremembe uidejo z vajeti, denar ne bo pomagal nikomur

Kot meni, če želimo zagotoviti dostojno življenje za vse znotraj planetarnih meja, ne moremo mimo uničujočih učinkov masovne proizvodnje, na katero pa imamo prebivalci in prebivalke skozi potrošnjo zelo omejen vpliv: "Odgovor tako tiči predvsem v tem, kako omejiti luksuzno potrošnjo ter proizvodnjo dobrin podvreči demokratičnemu načrtovanju ob upoštevanju nosilne zmogljivosti planeta. Za kaj takega pa potrebujemo drugačno ureditev družbe, kjer bomo stremeli k zagotovitvi javnega, vsem dostopnega dostojnega življenja in individualne zadostnosti."

Kako se upreti mamljivim ponudbam črnega petka? 

Kot svetuje Brecljeva, se moramo pred nakupom vprašati, kaj je tisto, kar res potrebujemo. Kot namreč poudarja, je danes lažje kot kadarkoli prej postati trajnostno naravnan potrošnik. 

PREBERI ŠE
Okolju prijazna 'rumplkamra': izposodite si vse od krožne žage do poročne obleke

Kot pojasnjuje, moramo spremeniti miselnost s tega, da potrebujemo izdelek, v to, da potrebujemo storitev. In potem ugotovimo, da imamo številne alternativne možnosti za souporabo, deljenje, najem: "Ne potrebujemo avtomobila, potrebujemo prevoz, ki nas pripelje od točke a do točke b. In to bi lahko razširili na skoraj vse izdelke in tako prišli do bolj zelene potrošnje, ki ne uničuje toliko naravnih virov," poudarja. Kot poudarja Brecljeva, si danes lahko izposodimo že praktično vse, od orodja, športnih pripomočkov, oblačil ... To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, meni Brecljeva in dodaja, da so mladi danes veliko bolj odprti za alternativne načine potrošnje in v tem vidi novo upanje za prihodnost.

Velika pacifiška zaplata smeti
Velika pacifiška zaplata smeti FOTO: Shutterstock

Tudi predsednica Focusa Živa Kavka Gobbo poudarja, da je prvi korak, kako se lahko potrošniki uprejo na prvi pogled mamljivim ponudbam, premislek o tem, ali sploh kaj potrebujemo. Tudi ona poudarja, da če da, potrebujemo izdelek ali zgolj storitev: "Razmisliti je treba o alternativnih zadovoljitvah potreb: uporaba tega, kar imamo, izposoja, popravilo, predelava. Če se nakupu res ne moremo izogniti, pa razmislimo o okolju in družbi prijaznih alternativah: iz druge roke, ekološko, pravičnotrgovinsko." 

Predvsem pa, kot izpostavi, omejimo nenamerne in impulzivne nakupe, vsakič, ko gremo v trgovino lačni, žalostni, zaljubljeni, vzhičeni, je možnost za impulzivni nakup večja. Lahko nam pomagajo tudi seznami stvari, ki jih potrebujemo. V času črnega petka pa pomaga že enostaven program, ki omeji izpostavljenost oglasom: "Če želimo ohraniti planet tak, na katerem bomo lahko vsi dostojno živeli, je nujen korak zmanjšanje proizvodnje in potrošnje. Tako na osebni kot tudi na sistemski ravni. Pri tem moramo sodelovati vsi," za konec sklene Kavka Gobbo.