V Veliki Britaniji so se lotili velikega projekta, s katerim so poskušali ljudi povezati z naravo in ugotoviti, ali ima ta blagodejen vpliv na človeško počutje in duševno zdravje. Rezultati pa so spodbudni – kažejo namreč na velik napredek v duševnem zdravju sodelujočih, so po končanem projektu zaključili raziskovalci. 

Kot poroča Guardian, je predpisovanje aktivnosti v naravi v boju proti duševnim težavam koristilo na tisoče ljudem na Otoku. Projekt je bil podprt tudi s strani vlade. V njem je skupaj sodelovalo več kot 8.000 ljudi. V okviru projekta so strokovnjaki udeležencem pomagali omogočiti, da so se udeleževali sprehodov v naravi, skupnostnega vrtnarjenja, sajenja dreves in plavanja. Kot piše Guardian, naj bi šlo za največji takšen projekt na svetu doslej. Pilotni projekt se je začel leta 2020. Pri projektu so sodelovali osebni zdravniki, strokovnjaki za duševno zdravje in socialni delavci. 

Zdaj pa so raziskovalci sporočili dobre novice. Kot namreč kažejo rezultati, so ljudje, ki so se vključili v aktivnosti v naravi, v povprečju postali bolj srečni, ravni anksioznosti med udeleženci pa so močno padle.

Udeležence so ocenili pred in po sodelovanju v shemi zelenih receptov. Njihova povprečna ocena sreče se je na lestvici do 10 iz 5,3 povečala na 7,5, občutek, da je življenje vredno truda, pa s 4,7 na 6,8. Ravni anksioznosti med udeleženci so padle s 4,8 na 3,4. Kot so izračunali, je bil strošek 'zelenega recepta' v povprečju bistveno cenejši od večine ostalih terapij, so poudarili v poročilu.  

"Po sodelovanju v projektu se počutim veliko bolj veselo, pomirjeno in optimistično, čutim, da se moje počutje izboljšuje," je za Guardian povedala ena izmed udeleženk. Drugi udeleženec, katerega duševno slabo zdravje je povezano s travmo iz preteklosti, je zatrdil, da zeleno zdravljenje zanj deluje bolje kot zdravila: "To je res dragocena izkušnja". 

Profesorica Ruth Garside z Univerze v Exeterju, avtorica poročila o shemi, je izpostavila, da ugotovitve kažejo, da je 'zeleno predpisovanje' učinkovit način za podporo ljudem pri duševnem zdravju. A poudarila je, da gre le za začetek. Dr. Marion Steiner, osebna zdravnica v Bristolu, ki je bila del pilotnega projekta, je zaključila: "Povezovanje z naravo ima dokazane koristi za duševno in fizično zdravje." 

 Človek naj na dan preživi v naravi najmanj 15–45 minut

To seveda ni prva raziskava, ki kaže na blagodejne vplive narave na človekovo počutje. Finski raziskovalci so na podlagi ugotovljenega znižanja krvnega tlaka, utripa srca, manjše mišične napetosti ter nižje ravni stresnih hormonov med sprehodi v naravi razvili priporočila, da naj človek za dobro počutje preživi v bližnjem parku, gozdu ali divjini najmanj 15–45 minut na dan oziroma najmanj 5 ur mesečno, je za naš portal razložila gozdna pedagoginja dr. Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije. 

A videti je, da v zadnjem času ljudje potrebujemo vedno več spodbude, da se odpravimo v naravo.  V hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so človekova čutila izpostavljena številnim neustreznim dražljajem. V službah, vrtcih, šolah in vsakodnevnem življenju naše telo sprejema in obdeluje mnogo informacij nujno potrebnih zato, da v urbanem okolju preživimo običajen dan. Tak način življenja lahko negativno vpliva na zdravje, pri otrocih pa se lahko preoblikuje tudi v razvojne motnje, opozarja dr. Vilharjeva. 

Obiski narave in gozda so zelo priporočljivi tudi za odrasle, izpostavlja Vilharjeva. Človek se je celotno evolucijsko zgodovino namreč razvijal v naravi. Šele v zadnjih stoletjih smo se začeli stalno naseljevati v grajenem in oblikovanem okolju. Dolgo evolucijsko ozadje še vedno vpliva na delovanje naših možganov in pojasnjuje, zakaj se v naravi počutimo dobro, pojasnjuje gozdna pedagoginja.

Ljudje, ki živijo v bližini gozdov, parkov ali drugih zelenih površin, imajo v povprečju dve leti in pol nižjo biološko starost, so ugotovili raziskovalci. Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, je odkrila, da so ljudje, ki imajo dostop do zelenih površin, v povprečju dve leti in pol biološko mlajši od tistih, ki tega dostopa nimajo, je poročala  AFP. 

"Zato lahko življenje blizu zelenih površin pripomore, da ste v resnici mlajši, kot kaže vaša osebna izkaznica," je ob predstavitvi rezultatov povedala vodilna avtorica študije z medicinske fakultete Univerze Northwestern v Chicagu Kyeezu Kim.