Slovenijo že krasijo bele zaplate nežnih zvončkov, ki naznanjajo pomlad. Zvončki sodijo med zavarovane rastline, zato jih občudujte v naravi. Če pa jih že nabirate, jih naberite le en šopek oziroma toliko, kot jih lahko držite med palcem in kazalcem. Če jih boste več, vam lahko inšpektor izreče globo. V Botaničnem vrtu Ljubljana že od leta 2000 intenzivno raziskujejo zvončke po Sloveniji. Kot pripoveduje direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon, so slovenske sorte belega zaklada v tujini izjemno cenjene, kar se kaže tudi v ceni, ki jo dosegajo: "Vse naše sorte imajo v svetu ceno. Najboljšo ceno dosega sorta Nova gorica, Ljubljana, rumenoglavi, nekatere različice enakolistnih, vse zelene različice in tudi enostavnejše, kot je žabica," zmagovalce med zvončki našteje Bavcon. 

Za zvonček od 80 evrov

Kaj je na njih tako posebnega, da so tako zelo cenjeni? Kot pojasnjuje Bavcon, so zvončki že od viktorijanske dobe zelo cenjeni, ker so to prve rastline, ki nimajo konkurence: "Z njimi se vedno ukvarjajo bogatejši sloji in ta tradicija se drži vse do današnjih dni. Cene zvončkom tako ne padajo, kvečjemu rastejo. Mi smo prve začeli prodajati leta 2012, opisali pa smo jih v knjigi 2008. Še vedno ohranjamo cene, kot smo jih postavili tedaj. Sorte prodajamo od 80 evrov naprej." In koliko so doslej kupci največ odšteli za slovenske zvončke? Kot pojasni Bavcon, so za eno rastlino doslej največ iztržili 513 evrov, in sicer za sorto 'Nova Gorica', ki je z 99 centov v šestih dneh na avkciji dosegla ceno 513 evrov. Fiksno ceno 350 evrov pa so postavili za zvonček  sorte 'Ljubljana'. Prodana je bila v dveh urah, kar pomeni, da če bi postavili še višjo ceno, bi to sorto tudi prodali. 

In kdo so kupci? Kot pripoveduje Bavcon, so kupci zbiratelji iz vse Evrope, največ iz severnejših dežel. Največ kupcev so do brexita imeli iz Anglije, a so zdaj ti kupci zaradi administrativnih ovir odpadli. Zbiratelji po Evropi imajo velike zbirke, potem so tukaj profesionalne vrtnarije in tudi posamezni vrtovi. Pred leti so zvončke na prošnjo slavnih britanskih kraljevih vrtov Royal Kew Gardens poslali tudi tja. Še več slovenskih zvončkov je v različnih privatnih zbirkah na Nizozemskem, v Belgiji, Angliji, na Irskem, v Nemčiji, Franciji, saj so te zbirke bistveno bogatejše, kot jih imajo posamezni veliki vrtovi. To so specializirane nacionalne zbirke, ki morajo za to, da ta status ohranjajo, zagotoviti posebne pogoje, status pa na nekaj let preverjajo, poudarja Bavcon. 

Sorte Botanični vrt Univerze v Ljubljani prodaja na spletu že od leta 2012 na angleški različici in tam lahko ljubitelji zvončkov dnevno spremljajo prodajo. "Že januarja nas začnejo kupci iz Evrope spraševati, kdaj se bo prodaja začela. Naša sezona je kasnejša kot v severnejših deželah, kjer se prodaja začne že januarja. A namenoma zvončkov ne vzpodbujamo prej k cvetenju, ker so prav zaradi tega lepši in so kupci z njimi bolj zadovoljni. Pogosto nam pošljejo tudi kake fotografije, kako pri njih uspevajo," pravi Bavcon. 

In kako v Botaničnem vrtu skrbijo za te dragocene rastline? Kot opisuje Bavcon, so zanje naredili posebne pokrite grede, kjer je poleti mogoče senčenje, imajo tudi megličenje, da jih hladijo in zalivajo, v primeru snega pa jih lahko zavarujejo s pomično streho. Zvončkom ne zmrzal ne sneg sicer ne škodita, a jih želijo v zbirki ohranjati lepe in vitalne čim več časa, zato v tem času zanje posebej skrbijo. Zbirka je tako narasla na že več kot 8500 enot. O tem so objavili že več člankov, izšle so tudi tri knjige. Kot poudarja Bavcon, zbirka ni za prodajo. Posebnosti, ki v tej zbirki so in jih je potem mogoče namnožiti naprej v kulturi, pa predstavljajo prodajni asortiment, ki je zaradi varnosti, da ne pride do mešanja, v povsem drugačnih lončkih in v povsem drugi gredi. Vsako leto tako niso na voljo vse sorte, to je namreč odvisno od cvetenja posamezne sorte, od njene vitalnosti in možnosti za množenje.

Oglejte si jih na Festivalu zvončkov 

Na Festivalu zvončkov, ki je letos že deveti po vrsti, ljubitelje popeljejo med samo zbirko in posamezne sorte tudi predstavijo. Vseh sort zvončkov je več kot 100. "To smo počeli tudi že prej, že takoj po letu 2004, ko smo na svetovnem kongresu botaničnih vrtov v Barceloni doživeli veliko zanimanje za predstavitev te tematike. Naš poster je bil tedaj uvrščen med najlepše na svetovnem kongresu. Torej, ker je bila podoba dobra in sprejeta, in to na najvišjem nivoju, smo to podobo potem predstavili tudi naši javnosti in od tedaj naprej več ali manj vsako leto, a še ni šlo za tridnevni dogodek. S povabili leta 2011 v Belgijo in 2012 na Galanthus gala v Angljijo, kasneje še na Irsko, kjer smo imeli predavanja in razstavo naših zvončkov, pa so potem začele zoreti še ideje o več dogodkih skupaj, in nastal je festival," se spominja Bavcon.

Slovenija na svetovnem zemljevidu 

Kot poudarja, jim je kljub dejstvu, da v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani niso dobili odobrenega nobenega raziskovalnega projekta na to temo ali kako drugo podobno ali sorodno temo, v svetu uspelo razviti visoko prodajne produkte, ki jih priznava Kraljevo združenje za čebulnice na Nizozemskem, ki je edini registrator na svetu za nove sorte čebulnic. Kot sklene: "Slovenijo smo uvrstili na svetovni zemljevid, in to že na začetku leta, ker to so prve rastline, ki zacvetijo. Tujci pridejo do nas ali pa to naročijo prek spleta. Vse naše sorte so uvrščene v svetovno knjigo Vodnik po zvončkih, ki je izšla leta 2019 v Londonu. Največja vrednost pa je poanta zgodbe. Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je prepoznati in vanje verjeti, tudi tedaj, ko jih drugi še ne cenijo ali se jim celo smejijo. Če imaš samozavest in prodajaš tisto, kar je najbolj naše, česar imamo največ, te v tujini prepoznajo. Kopije pa nikoli ne dosežejo take cene."

Če vas zanima več, prelistajte knjige o slovenskih zvončkih 

Slovenski zvončki so že leta 2008 ponesli ime Slovenije v svet in z njim ime Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Že v istem letu je sorte, opisane v monografiji, priznalo (kot edini registrator za sorte zvončkov na svetu) Nizozemsko kraljevo združenje za čebulnice – Royal General Bulb Growers' Association (KAVB). Seznam sort je izšel leta 2013. 

Med pandemijo covida-19 pa je izšlo obsežno delo: A Gardener s Guide to Snowdrops, ki jo je napisala Freda Cox. V Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prispela že druga izdaja te knjige, v kateri so predstavljene do leta 2019 opisane nove sorte, med njimi tudi vse naše, ki so jih opisali v vrtu (več kot 50). Poleg opisa vsake sorte je izredno lepa in dodelana znanstvena ilustracija vsake sorte, tako da o razlikah med njimi potem ni dvoma. V knjigi sta predstavljena tudi Slovenija kot zelo raznolika dežela in Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer se z zvončki raziskovalno ukvarjajo že od leta 2000. Po svetu so tako že številne sorte, ki so jih gojitelji in raziskovalci zvončkov po Evropi kupili v Botaničnem vrtu. Med njimi tako v Evropi zvonijo sorte: Ljubljana, Nova Gorica, Koper – Capodistria in še številne druge, ki jih vsako leto naročajo številni ljubitelji te zimske cvetlice, še pove Bavcon.