Kaj nam podatki razkrivajo o podnebnih spremembah v Sloveniji?

"Podnebna kriza je tukaj in zdaj," lahko iz statističnih podatkov razbere Tanja Vidic iz Statističnega urada (Surs-a). Ljudje smo jo povzročili s svojim življenjskim slogom, saj toplogredni plini, ki so krivi za segrevanje ozračja, nastajajo v dejavnostih, ki so močno povezani z nami.

In kaj nam govorijo številke? V Sloveniji 68 odstotkov dnevnih poti opravimo z osebnimi avtomobili, v povprečju pa se v enem vozilu vozita manj kot dve osebi. "Ne, niso vsega krivi tovornjaki. Večji delež izpustov povzročimo z našimi osebnimi vozili. 15 odstotkov naših nacionalnih izpustov pa povzroči industrija, 10 odstotkov kmetijstvo – od tega levji delež živinoreja. Preostali trije odstotki predstavljajo ravnanje z odpadki," je pojasnila Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Nihče od nas pa si življenja skorajda ne zna več predstavljati brez elektrike. Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2018 porabil 4,5 kilovatne ure električne energije na dan. Tretjino te smo pridelali v jedrski elektrarni, tretjino v termoelektrarnah, ki jih poganjajo fosilna goriva, in preostanek z obnovljivimi viri, predvsem s hidroelektrarnami, je naštela Vidičeva.

Ogljični odtis povprečnega prebivalca Slovenije v letu 2017 je bil 8,4 tone ekvivalenta CO2. Ta podatek nam sam po sebi ne pove veliko. Razumemo ga lahko šele, ko ga z nečim primerjamo. In, če ga primerjamo s povprečjem EU, ki je 7,2 tone ekvivalenta CO2, vidimo, da je naš vpliv na okolje nadpovprečen. Takšna količina CO2 je tudi precej več, kot so ga naši gozdovi sposobni vsrkat iz ozračja, pa čeprav velja Slovenija – z 58-odstotno pokritostjo z gozdom – za tretjo najbolj gozdnato državo v Evropi. Naši nacionalni izpusti namreč za kar 10-krat presegajo zmožnost naših gozdov, da odstranijo toplogredne pline iz ozračja. "Naši gozdovi iz ozračja odstranijo ekvivalent manj kot devet odstotkov naših nacionalnih izpustov," je opozorila Karba.

To je le del "vročih" podatkov, ki so jih predstavili na Statističnem dnevu 2020, ki je potekal na Brdu pri Kranju. Podatki kažejo tudi, da se Slovenija zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. "Medtem ko se je temperatura zemeljskega površja na globalni ravni od predindustrijskega obdobja povišala za eno stopinjo Celzija, se je Slovenija segrela za več kot dve stopinji Celzija," kažejo podatki, ki jih je nanizala Karba. 

Kaj čedalje manj snega pomeni za smučarska središča?

Če podnebnih sprememb ne bomo blažili, pa lahko v Sloveniji v prihodnje pričakujemo še več vročih dni – celo do 80 dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija. Pričakujemo lahko tudi pogostejše in bolj intenzivne suše, ki jim bodo sledile preobilne padavine. Ekstremni dogodki bodo stalnica oziroma so to že postali. Namesto snega, bomo pozimi imeli več padavin, predvsem na vzhodu države, s tem pa se bodo povečale nevarnosti zimskih poplav in nenazadnje plazov.

Čedalje manj snega, na kar strokovnjaki opozarjajo že 20 let, bo pomenilo, da se bodo morale celotne skupnosti prilagoditi. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je to ilustrirala na primeru Kranjske Gore, kjer so močno odvisni od snega in s tem povezane zimske smučarske sezone. Tukaj gre za težke strateške odločitve, ki jih bodo skupnosti morale sprejeti, da se bodo prilagodile podnebnim spremembam. "Če se vrnem na Kranjsko Goro, je ena možnost za zmanjšanje občutljivosti ta, da se Kranjska Gora denimo prelevi iz smučarskega središča v središče dobrega počutja. To je seveda preskok, ki si ga težko predstavljamo," je dejala klimatologinja.

Šarec: Potrebne bodo spremembe v glavah in milijarde evrov

Boj proti podnebnim spremembam bo terjal "spremembe v glavah in milijarde evrov", je ob pričetku dogodka poudaril premier v odstopu Marjan Šarec. Kritičen je bil do vseh, ki samo nasprotujejo določenim zadevam. "Naučiti se bomo morali biti za nekaj, ne proti nečemu," je menil.

Samo z obnovljivimi viri ne bomo mogli zagotavljati vseh potreb po električni energiji, je ob tem opozoril Šarec in dodal, da je to eno od vprašanj, na katerega bomo morali najti odgovor. Kako bomo torej pridobivali elektriko? Poraba električne energije, kot že rečeno, vztrajno narašča. "Če v restavraciji ne povemo, kaj bi radi, potem se ne moremo pritoževati, če nam natakar prinese nekaj, kar nam ni všeč," pravi Šarec. Poleg tega bomo morali urediti promet in preiti na krožno gospodarstvo, je dodal Šarec: "Če ne bomo ukrepali hitro, nas ne bo nihče vprašal, zakaj smo in zakaj nismo; okolje nam bo samo ponudilo alternativo, ki pa gotovo ne bo lepa."

Na eni strani so – tako v svetu kot v Sloveniji – tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, na drugi strani pa so drugi ekstremisti, je ocenil Šarec. "Potrebujemo pa srednjo pot – potrebujemo zdravo pamet in dolgoročne ukrepe, kako se bomo lotili podnebnih sprememb." Za pripravo ustreznih ukrepov in prilagajanje na podnebne spremembe pa so ključni ravno dobri statistični podatki, ki nam povedo, kje smo in v katero smer gremo.