Časzazemljo.si
Beseda o Zemlji

Smrtonosna mikroplastika v našem morju: morski psi z rakom in poginuli mladiči delfinov

Anja Kralj /14. 07. 2019 08.00

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

"Decembrski večer. Povsem sam si, zakopan v blatu, 30 metrov pod vodo. Tako temno je, da ne vidiš konic svojih prstov, in tako mrzlo, da ne čutiš obraza. Svoje življenje tvegaš, ko na morskem dnu čakaš na morskega psa. Ne zato, da bi občudoval to veličastno žival, ampak zato, da bi ji pomagal," opisuje Andrej Gajić.

Andrej Gajić je profesor biologije, sodelavec National Geographica, direktor ustanove Sharklab ADRIA, nagrajeni podvodni fotograf, znanstveno preučuje mehanizme razvoja bolezni pri morskih psih, skatih in ražah in možnosti zaščite te živali, poleg tega pa negativne vplive onesnaževanja na morske ekosisteme.

Leta 2050 v morju več plastike kot rib

Plastika, ta 'čudoviti' material, ki ga je ustvaril človek, je že zašla v najgloblje dele oceanov, delci mikroplastike so tudi v ledu, ki so tja zašli z vetrom in morskimi tokovi, zaradi podnebnih sprememb pa se ta pospešeno tali, zato strokovnjaki pričakujejo, da se bo v oceane sprostila še večja količina mikroplastike, ki pa je iz oceanov še ne znamo očistiti.

Svoje življenje tvegaš, ko na morskem dnu čakaš na morskega psa. Ne zato, da bi občudoval to veličastno žival, ampak zato, da bi ji pomagal."
Svoje življenje tvegaš, ko na morskem dnu čakaš na morskega psa. Ne zato, da bi občudoval to veličastno žival, ampak zato, da bi ji pomagal."FOTO: Oguz Cavdir / Pruva

Čeprav je za morske živali najbolj pogosto smrtonosna zamenjava plastike s plenom, pa mikroplastika predstavlja tudi nevidno grožnjo morskemu ekosistemu. Posledice, ki jih ima mikroplastika na zdravje živali in tudi ljudi, ki naj bi na teden pojedli približno pet gramov plastike, še niso podrobno raziskane, čeprav na tem področju potekajo intenzivne preiskave.

Prof. Gajić najprej pod vodo zbira in opazuje interakcije morskih psov, skatov in raž. Delo pod vodo vsebuje tudi hranjenje, vzorčenje tkiv živali in usedlin z morskega dna. Vse vzorce odvzamejo iz živali, ki so že poginile, zato nikoli ne poškodujejo ali ubijejo živali.
Prof. Gajić najprej pod vodo zbira in opazuje interakcije morskih psov, skatov in raž. Delo pod vodo vsebuje tudi hranjenje, vzorčenje tkiv živali in usedlin z morskega dna. Vse vzorce odvzamejo iz živali, ki so že poginile, zato nikoli ne poškodujejo ali ubijejo živali.FOTO: Andrej Gajić, National Geographic

Leta 2050 naj bi bilo po predvidevanjih nekaterih strokovnjakih v morju več plastike kot rib. Zato, kot poudarja Gajić, ne moremo več ignorirati vprašanja, kako vsa ta plastika in onesnaževala, ki se vežejo nanjo ter kopičijo v živalih, vplivajo na njihovo zdravje.

Na svetu namreč še ni skoraj nobene raziskave o vplivu mikroplastike in vezanih onesnaževal na morske živali. Gajić s svojo ekipo zato orje ledino na tem področju, in čeprav, kot pravi, je težko povezovati določene spremembe z mikroplastiko, je dejstvo, da ta ne more pomeniti nič dobrega v ekosistemu, vseeno zelo očitno.

V Jadranskem morju zabeleženih 30 vrst morskih psov

Kot pojasnjuje Gajić, je bilo doslej v vodah Jadranskega morja zabeleženih več kot 30 vrst morskih psov, vendar je dejansko število trajnih vrst seveda manjše od tega. Nekatere vrste so precej razširjene, nekatere pa so zelo redke, vendar še vedno prisotne. Le nekaj jih lahko predstavlja nevarnost za ljudi – a pri tem ni nobene potrebe za paniko, opozarja: "Imamo tudi velike morske pse, kot je morski pes orjak, ki je celo zaščiten v slovenskih vodah. Ker je to druga največja riba, lahko odrasli primerki dosežejo več kot 10 metrov. Opazimo jih lahko spomladi in poleti, ponavadi pa se pozimi preselijo v globoke vode in tako verjetno zapustijo jadransko obalo. So morski psi, ki se hranijo s planktonom in so popolnoma neškodljivi."

Leta 2050 naj bi bilo po predvidevanjih nekaterih strokovnjakih v morju več plastike kot rib. Zato, kot poudarja Gajić, ne moremo več ignorirati vprašanja, kako vsa ta plastika in onesnaževala, ki se vežejo nanjo ter kopičijo v živalih, vplivajo na njihovo zdravje.
Leta 2050 naj bi bilo po predvidevanjih nekaterih strokovnjakih v morju več plastike kot rib. Zato, kot poudarja Gajić, ne moremo več ignorirati vprašanja, kako vsa ta plastika in onesnaževala, ki se vežejo nanjo ter kopičijo v živalih, vplivajo na njihovo zdravje.FOTO: Adla Kahrić / Sharklab ADRIA

Prof. Gajić najprej pod vodo zbira in opazuje interakcije morskih psov, skatov in raž. Delo pod vodo vsebuje tudi hranjenje, vzorčenje tkiv živali in usedlin z morskega dna. Vse vzorce odvzamejo iz živali, ki so že poginile, zato nikoli ne poškodujejo ali ubijejo živali. Potem jih čaka še zapletena laboratorijska analiza vzorcev, s katero detektirajo in opišejo določene bolezni oziroma patološke spremembe pri živalih: "Moje delo je sestavljeno iz terenskih študij in laboratorijskih analiz po Evropi, Aziji in Afriki. Moja ekipa je pogosto pod vodo v tesnih interakcijah z različnimi vrstami morskih psov, skatov in ražev. Prizadevamo si razumeti negativne učinke onesnaževanja in izgube habitata na zdravje in razvoj bolezni pri morskih organizmih in razviti dolgoročne ukrepe za ohranjanje vrst," pojasnjuje.

Če ne ukrepamo, sčasoma več morskih psov z boleznimi, kot je rak

"Bojim se, da bomo, če ne storimo ničesar, imeli sčasoma vedno več morskih psov in ostalih morskih živali z boleznimi, kot je rak. Onesnaženje morja je zaskrbljujoče in medtem ko berete ta prispevek, bo vsako minuto v ocean vstopilo za cel tovornjak plastike. Oceani niso luknje brez dna, zato se ta nekje naloži in tako ima ekstremno negativen vpliv na ekosistem," opozarja.

Kot pojasnjuje Gajić, je bilo doslej v vodah Jadranskega morja zabeleženih več kot 30 vrst morskih psov.
Kot pojasnjuje Gajić, je bilo doslej v vodah Jadranskega morja zabeleženih več kot 30 vrst morskih psov.FOTO: Adla Kahrić / Sharklab ADRIA

"Plastika je definitivno eden najcenejših in najbolj razširjenih materialov, ki jih uporabljamo danes. Če izdelek ni narejen iz plastike, je verjetno v njo zavit. Uporabimo več kot pet trilijonov vrečk na leto, recikliramo pa le 1–3 odstotke plastike. Zamislite si količino vse te plastike, ki jo vsako leto zavržemo! To je zastrašujoče. Ko govorimo o mikroplastiki, je stvar še hujša, saj je ne moremo videti in ne poznamo načina, kako bi jo očistili. Pogosto se veže na zelo strupene in rakotvorne obstojne organske onesnaževalce, ki lahko prodrejo v kri in se razširijo in akumulirajo v različnih tkivih, kar pogosto povzroča bolezni. Več kot 80 % svetovne populacije se prehranjuje z morskimi organizmi, situacija pa se vsak dan poslabšuje. Zdaj je čas za ukrepe, čeprav za najmanjše," je prepričan.

Delci mikroplastike torej lahko potujejo po živali in se lahko kopičijo v katerem koli organu. Kot opozarja Gajić, je število delcev mikroplastike v vzorcih zaskrbljujoče, le na 20 centimetrih prebavne cevi so našli približno 100 delcev mikroplastike. Mikroplastika je definirana kot širok spekter sintetične in polsintetične plastike z velikostjo delcev, ki niso večji od petih milimetrov.

Pri morskih psih so opazili hude patološke spremembe predvsem v jetrih, možganskih ovojnicah in ledvicah.
Pri morskih psih so opazili hude patološke spremembe predvsem v jetrih, možganskih ovojnicah in ledvicah.FOTO: Oguz Cavdir / Pruva

Ti delci vstopajo v vodo neposredno v obliki zrnc, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastičnih peletov in številnih drugih izdelkov, in posredno s procesom razpadanja velikih plastičnih predmetov. Vodni organizmi lahko mikroplastiko zaužijejo pasivno med običajnim procesom hranjenja ali z zamenjavo plastike za naravni plen, predvsem zaradi podobnosti v barvi in obliki.

Pri morskih psih so opazili hude patološke spremembe predvsem v jetrih, možganskih ovojnicah in ledvicah. Doslej so patološke spremembe zabeležili sicer pri sedmih različnih organih analiziranih morskih živali. Kot opozarja Gajić, so pri več kot 90 odstotkih vzorcev zabeležili spremembe v jetrih, možganih in ledvicah. Znake bolezni so opazili tudi na žolčniku, trebušni slinavki, žlezah. To pa ne pomeni le več raka med morskimi psi in ostalimi morskimi živali, ampak tudi bolezni, kot je meningitis, pojasnjuje Gajić: "Na tej točki je sicer še težko podati splošne zaključke, vendar so študije vzorcev (predvsem morskih psov, ki se večinoma zadržujejo pri morskem dnu) pokazale znake hudih bolezni, kot so oblike hepatitisa, holangitisa, meningitisa itd. Čeprav je ta pionirska študija prinesla zelo negativna odkritja, še vedno upam, da so razmere na različnih področjih in vrstah drugačne. Prizadevamo si razširiti študije po celotnem Jadranu, da bi ugotovili stanje in tudi razvili dolgoročne ukrepe za ohranjanje vrst."

Prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.
Prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.FOTO: Tilen Genov, društvo Morigenos

Mikroplastika usodna za prvorojene mladiče delfinov

Mikroplastika pa je tako lahko usodna tudi za morske sesalce, ki živijo tudi v našem morju, delfine. Slovenske vode bolj ali manj redno uporablja 70–100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, drugi redno. Nekaj je takih, ki so tu prisotni vsako leto, že 10 let zapored. Seveda pa se delfini, ki jih najdemo v slovenskem morju, gibljejo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj državne meje za delfine ne obstajajo. Kot pojasnjujejo v slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos: "Danes nekatere delfine že dobro poznamo, saj jih spremljamo že 15 let. Tako na mnoge gledamo kot na stare prijatelje, ki nam počasi razkrivajo skrivnosti njihovih življenj. Nekatere mladiče smo imeli priložnost opazovati med njihovim odraščanjem, vedno pa se razveselimo tudi novih mladičkov znanih samic."

Slovenske vode bolj ali manj redno uporablja 70–100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički.
Slovenske vode bolj ali manj redno uporablja 70–100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički.FOTO: Tilen Genov, društvo Morigenos

A črna stran mikroplastike se pokaže ravno tukaj. Kot pojasnjuje Tilen Genov, morski biolog, ki se ukvarja z raziskovanjem in varstvom morskih sesalcev in morskih želv, je težava povezana s plastiko, še posebej z mikroplastiko, organska onesnaževala, kot so spojine ddt in ppcji, ki se ne le vežejo na te delce plastike, ampak se potem tudi akumulirajo v velikih morskih živalih, kot so delfini.

Kot so ugotovili, so zabeležili izredno visoke koncentracije teh spojin pri samicah in samcih v tej populaciji in večina presega znane prage toksičnosti, pri katerih pride do zdravstvenih težav pri morskih sesalcih. Pri tem imajo samci bistveno večje koncentracije teh spojin kot samice, to pa zato, ker samice preko mleka dobesedno odplaknejo velik del tovrstnega bremena na mladiče. Zato tudi prvorojeni mladič pogosto pogine, saj prejme smrtonosno dozo onesnaževal. To je potrjeno tudi s tem, da so imele samice, ki še niso imele mladičev, bistveno večjo vrednost teh spojin od tistih, ki so že imele mladiče. Težava teh snovi pa je, da so kancerogene, hormonski motilci, onesposobijo zmožnost razmnoževanja in onesposobijo imunski sistem, kar pomeni, da žival postane bolj dovzetna za razvoj bolezni.

Kot pojasnjuje Genov, se informacija o vplivu visoke doze onesnaževal na smrtnost pri prvorojenih mladičih nanaša na različne raziskave po svetu: "Pri nas, v naših raziskavah pa smo zabeležili zelo visoke koncentracije spojin PCB, kar pomeni, da so takšni scenariji zelo verjetni. Tudi pri nas smo zabeležili nekaj primerov smrti prvorojenih mladičev, vendar v teh primerih ne moremo tega nujno povezati z onesnaževali, saj je lahko vzrokov več. Toda dejstvo je, da imajo pri nas delfini visoke koncentracije, ki so bile v preteklih raziskavah po svetu povezane z omenjeno smrtnostjo mladičev."

Kot dodaja, na našem območju vidimo veliko prizorov, ko delfini za seboj vlečejo ali nosijo različne kose plastike. Ti niso vedno škodljivi za žival, težava nastane, kadar so kosi plastike veliki ali kadar jih živali zaužijejo. A iz posameznih primerov težko prevedemo vpliv plastike na celotne populacijo, zato je to še vedno predmet aktivnih preiskav, pojasnjuje.

Seveda pa se delfini, ki jih najdemo v slovenskem morju, gibljejo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj državne meje za delfine ne obstajajo.
Seveda pa se delfini, ki jih najdemo v slovenskem morju, gibljejo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj državne meje za delfine ne obstajajo.FOTO: Tilen Genov, društvo Morigenos

Izberimo planet, ne plastike

Nujno je nadaljevati študije na regionalni in mednarodni ravni ter vključiti čim več novih vrst. Rezultati bodo pomagali pri pripravi načrtov in dolgoročnih strategij ohranjanja za vse ogrožene vrste in habitate, poudarja Gajić.

A najbolj pomembno je, da se ozremo okoli sebe in si priznamo, da smo zato odgovorni mi. Zdaj je čas, da sprejmemo odgovornost in naredimo spremembe. Da nismo več del problema, ampak postanemo del rešitve, poudarja: "Naredimo lahko veliko. Resnično, vsak posameznik lahko pripomore k rešitvi. Doma začnimo reciklirati, prenehajmo uporabljati plastiko za enkratno uporabo. Če že kupite plastično vrečko, je ne zavrzite ob prvi priložnosti. Berite sestavine na vaših ličilih, zobni pasti itd. S seboj nosite steklenko, namesto da vsak dan kupite svojo plastenko. Ne želim videti plastičnega planeta in prepričan sem, da tudi vi ne, zato izberimo planet, ne plastike. Gre za našo prihodnost in prihodnost naših otrok."

SPREMLJAJ DOGAJANJE V ŽIVO
10.42

Smrtonosna mikroplastika

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov
KOMENTARJI (38)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
mrscotty 10. 10. 2021 11.08
Zelo se strinjam TistoPravo in podpiram ekološko aktivacijo vas mladih. Šteje prav vsako dejanje nam&naravi v prid. Že minute storjenega so pomembne. Na planet brez škodljivih odpadkov.
TistoPravo 14. 07. 2019 15.07
+18
Mladi bodo morali čimpreje prevzeti vodenje tega sveta. Samo v mladih je želja po spremebah, kar trenutno vodilni starejši samo še ohranjujejo...ker se seveda s tem ščitijo. Ker si želijo do smrti, tako nagonsko, te preklemantske oblasti...kot da bi star avto imel prednost pred novimi tehnologijami. Šrav podobno se dogaja z možgani, nove generacije imajo bistveno večjo inteligenco do varovanja okolja...in tudi sami naredijo veliko za to. Starejši pa, kurijo in zakopavajo vse živo, od ostankov balo pri kmetih do izrabljenih akumulatorjev...pač cement in nenadgrajevanje možganov pripelje lahko le do tega kar imamo. Od dons do jutr, pa sosed samo na papirju. To je preživeto, dragi moji..."upokojite" sečimpreje in dajte mladim priložnost da rešijo kar se rešiti se da. Se pa boste morali prilagoditi, seveda to pa ja. Malo bo še treba nadgradit možgane, ampak to je za zdravje samo dobro.
razocarani 14. 07. 2019 17.03
+0
tako naj bi bilo ,,a nažalost je večina mladih apatičnih lenuhov ,na substancah in alkoholu ,,in ti maldi najbolj svinjajo ta planet ,,že osnovnošolci to zelo dobro obvladajo ,,vsako jutro je igrišče pred našo šolo pravi svinjak,poln igel in čikov od travce ,,pa tam ne preživljajo dnevov in noči starčki aki starejši ,,ja začne ze zelo zgodoj ,,tako da za to današnjo mladino res ne bo nič raznazanci ,da te zaboli ,,sicer pa komu to dopovedovati ,,a mladim ,,ha ha ha ,,pa sem zato da se kaj spremeni na boljše in se trudim da čim manj svinjam ,,da pa imajo ti razmazanci kako željo razen svojega ugodja je pa iluzija ,,ne vem kdo ti je dal toliko plusov ,,a boščki ki tega nimajo z čim videti ,,žal sem nad maldino izredno razočaran ,,pa to lahko vidite že v našem parlamentu ,,pa da je vaš luka nek pameten dečko bi se tudi o tem razpravljalo v tem usranem parlamentu a tudi njemu je samo do cekinov in da se postavlja ter šopiri,,kje so tisti zeleni in podobni ,,kje je kak zakon ki bi vsaj trgovcem-proizvodnji-prepovedal vso to odvečno embalazo,kje je kako povratna embalaža,,in še kup podobnih,,ja naveč te plastike je z embalažo,,vsaka pomarančka ima svojo vrečko ali krožnicek ,,vti ti čudežni jogurti pijače,rano podstavki ,,vse to pa kanča v morju ,,me pa zanima kje konča to kar nekateri še vedno ločujemo ,,a nas je vedno manj ,,pa srečno v naslednjem življenju,,sam že končujem ,,na srečo te katastrofe ne bom videl ,,vem pa kako je bilo nekoč ko plastike še ni bilo pa smo ravno tako ziveli ,,no lepše ,čisteje in bolj zdravo ,,
TistoPravo 14. 07. 2019 17.24
-1
Tole nima ne repa ne glave, predvsem pa ne odraža resnice...ane starejši?
joze drugi 14. 07. 2019 14.14
+7
Ker v trgovinah ni več hitrih blagajn, moraš za vsak sadež ali zelenjavo vzeti dodatno vrečko, če greš na self blagajno. Nihče teh vreč ne prinese nazaj v trgovino. Bi jih pa morali in naj oni plačujejo za popolno reciklažo.
joze drugi 14. 07. 2019 14.15
+3
poleg tega je vsaka ta vrečka pobarvana, pri vseh veletrgovcih.
korintos23 14. 07. 2019 14.37
+5
Zelo dosti zelenjave, sadja, mesa in še kaj kaj je pa že v plastiko zapakirano.
TistoPravo 14. 07. 2019 15.22
-2
Ste se zapičili v varno pakiranje hrane po trgovinah. Zakaj pa imamo potem javne vodovode in kvalitetnih ceveh in pipah, kontrolirano in razkuženo po potrebi. Po vaše bi bilo boljše, da pijemo kar iz luž. Izvolite. To da je v trgovini primerno zapakirano, s tem smo mnogo nardili za svet. Daljši in varnejši rok uporabe pomeni, da nam za proizvodnjo in nahranitev svetovne populacije ni treba toliko posegati v naravo in jo izkoriščati. Poleg vsega je tudi hladilnik in zmrzovalna skrivna z vsemi toplotnimi črpalkami ki laufajo po tem principu, zrlo veliko odkritje za človeštvo. Kako pa se izrabljena embalaža potem uniči, reciklira...in enako je z hladilnikom, je pa veliko odvisno od posameznikov.
TistoPravo 14. 07. 2019 14.03
+5
Začetek te zgodbe sega v subvencionirano kmetovanje v višje ležeče področja brez vsakršnekoli nadzora, ko se po dolinah spušča gnojnica in ostanki bal od baliranja. Na višje ležečih področjih, ki so odročnejša...se dogaja najhujše oblike onesnaževanje zemlje, vode in zraka. Kar se ne spusti po dolini, se zakoplje...kdaj pa kdaj pa še kaj zaukuri. Zelo temna prihodnost nas čaka, kajti človeštvo je še v večini preveč nagonsko. To pa pomeni, da ko začne delovat nagon...misliš zgolj nase. Tko kot recimo, kot sit pes zagleda čredo ovac. Malo imejte osprte oči na ta višje ležeča področja, in tudi kmete na nižinskih področji. Ukrepajte preko občine, občinske in državne inšpekcije...preko krajevnih skupnosti in nenazadnje neposredno preko ministrstev. Pogovor z kršitelji, nazadnje. Ponavadi ne zaleže pred vsem prej. Vsak posameznik lahko veliko naredi, ne samo tako da je sam natančen...ampak da je tudi natančen do okolice in na ljudi kaj počnejo/mo!
korintos23 14. 07. 2019 13.44
+4
Na zgornji sliki sta oba na plastiki in v roki imata plastiko, tako je in bo še dolgo ostalo, žal.
KungFuPanda 14. 07. 2019 14.08
+6
Vendar se ta plastika uporablja nekaj let. Problem so plastenke in vrečke, ki so uporabne 15 minut po nakupu, potem gredo pa v smeti.
TistoPravo 14. 07. 2019 14.28
+2
Brezmiselni komentar. Pravilna uporaba plastike, in tudi kasneje ob uničenju oziroma izrabi pravilno recikliranje oziroma odlaga odpadka na zbirna mesta kamor zadeva sodi...to nikakor ne pomeni bistvo problema. Problem je nagonsko življenje velikega dela populacije, ki mislijo zzolj jase. Začne se pri kmetih, ki z baliranjem delajo ogromno škodo na začetku, torej v višje ležečih področjih...in to se vse skupej z prevelikokrat nepravilnim gnojenjem in skladiščenjem gnojevke izteka v doline proti svetovnim morjem. V nižinah pa dodajo še svoje preostali kmetje in velika mesta kjer je več možnosti in količina nagonsko delojučega prebivalstva. Ki misli samo in zgolj nase!
korintos23 14. 07. 2019 14.35
+0
TistoPravo, kako se te lahko plastika umiči???
korintos23 14. 07. 2019 14.36
-1
uniči...
korintos23 14. 07. 2019 14.43
+0
A ti misliš da če sena ne zbaliraš ne onesnažuješ? Se vidi da si blokar, kupuješ pa v trgovini od tega kmeta meso in zelenjavo zapakirano v plastiki, potem to v plastično vrečko pobašeš in greš domov kosilo kuhat. Kakaš pa potem kam, tudi na travnik?
TistoPravo 14. 07. 2019 15.01
+0
Žal te je povozil čas oziroma si ravno to ti, kar pišeš zame. To je edina resnica
TistoPravo 14. 07. 2019 15.14
+1
Če bi malo pomislil, bi vedel da pišem o ostankih bal....ko bale razderejo. Te pa ostanejo v večini kje...če ne v celoti, pa veliko delčkou leži prosto po naravi ali pa zgori na raznih kuriščih. Seveda ne delajo tega vsi, obstajajo verjetno natančni tipi kmetov....odgovorni do narave. Samo jaz takega še nisem srečal. Ponavadi je izgovor, da imajo preveč dela da bi se vestno ukvarjali z odpadki in gnojemin gnojevko. Pač kmečka logika vodenja, čimprej bika iz štale prekovseh pravil...koliko pa s tem bikom uničijo zemlje, zraka in koliko zvočno tudi z ropotanjem uničijo okolje...pa cest, pa koliko cvetlic in posledično pomembnega živalskega sveta...in nakoncu to vse prileze do vodnih virov...pip ljudi, in na koncu v oceane...to je noro, preprosto...nadzora praktični ni, kmetje so zaščiteni kot kočevski medvedje!
razocarani 14. 07. 2019 17.06
+0
ah dej no ,,a si ti z kmetov pa ti to smerdi ,,sedj pa si veliki meščan in pljuvaš po kmetih ,,tvoji komentarji so res malo ali bolje zelooooooooo bogi ,,kako bogi si šele ti ki take pišeš ,,
TistoPravo 14. 07. 2019 17.22
+0
Pozdravljen kmet...kako kj ti in bale? So zgorele, ali so zakopane?
Uporabnik232871 14. 07. 2019 13.32
+8
"Doma začnimo reciklirati, prenehajmo uporabljati plastiko za enkratno uporabo." ... to je kapljica v morju, dokler ne bo skupnega odziva na to (politike, vseh udeleznih), ne bo nic.
KungFuPanda 14. 07. 2019 13.59
+2
Mi moramo začeti in pritisniti na ostale onesnaževalce. Dokler se bomo delali fine z "recikliranjem" in kupovali poeni plastiko iz nerazvitih držav, smo krivi tudi mi. Smo pa dovolj bogati, da mi začnemo s spremembo načina življenja in sčasoma nam bodo sledili. Ker obstaja tudi miselnost: razviti so se razvili na svinjanju planeta, mi se pa zdaj ne smemo. Oni so hinavci, ki nam to prepovedujejo.
chili 14. 07. 2019 13.20
+24
Pejte raje v albanijo,ko vsak dan vsaj 10 kamionov v morje strese vse odpadke kar jih poberejo po mestih.To poslikajte pa dajte v cajtnge,ne pa takole iz fotelja copy-paste
korintos23 14. 07. 2019 13.43
+6
Počakaš v Črni gori in za par dni je tam!
chili 14. 07. 2019 13.17
+9
Če plastike ne bo,je ne bomo kupovali,kdo je zdaj kriv
KungFuPanda 14. 07. 2019 14.00
+2
Če plastike ne bomo kupovali, je n bodo delali. Želiš kapitalizem, ki ti ponudi to, kar kupuješ. Potem bodi odgovoren. Če želiš biti neodgovoren, demokracija ni zate.
rozalinda 14. 07. 2019 12.45
+30
No, pa imamo prvo "žetev"....in to je šele začetek. Plastiko bi morali ukinit že pred desetletji.
ggargamell 14. 07. 2019 14.04
-6
plastiko šele desetletja imamo
razocarani 14. 07. 2019 17.12
+2
no ker sem že nekaj časa na svetu je pri nas kar dolgo ni bilo ,,pa smo hodili v italijo in kupovali vse te smeti ,,smo pa imali povratno embalažo ki ni svinjala po deželi ,,a smo postali enakovredni --RAZVITIM--pa ne kupiš več nišesar da ni desetkrat zavito v plastiko ,,ze vsa hrana je v njej no pri nas se je začela pojavljati 55 let nazaj ,,v večjem obsegu ,,ja nekoč smo otroci zeleli sladoled z plastično žličko ,,to je bilo obdobje začetka plastike ,,pa kako vrečka in plastenka se je našla ,,kaj pa danes ,,v trgovini z prehrano je več plastike kot hrane ,,
PSIHOTERAPEVT 14. 07. 2019 12.32
-1
Dej nehite tezit s to plastiko, ko jo bodo nehali proizvajat, je ne bom kupil.. ajde
KungFuPanda 14. 07. 2019 14.04
+3
Potem demokracija in kapitalizem ni zate. Želiš, da države govorijo, kaj naj delamo do vsakega detajla? Potem ja, prepovedo plastiko in vse ostalo in naj te tretirajo kot neodgovornega otroka, ki ne zna poskrbeti zase. Želiš biti svoboden in odgovoren človek? Delaj tisto, kar je prav in država naj se ne vmešuje v tvoje življenje.
cekinar 14. 07. 2019 12.19
+44
Zadnji čas,da se ukinejo ,oz.prepovejo plastične flaše,pribor,vrečke,itd.....
KungFuPanda 14. 07. 2019 14.05
+2
Nehanmo jih uporabljati in ukinile se bodo same, ker se jih ne bo splačalo delati.
ata_jez 14. 07. 2019 14.31
+4
... oblačila, kozmetika, ... ;-)
lumpimonster 14. 07. 2019 11.37
+14
In spet smo mi potrosniki krivi ane? Itk k bo dreves zmankalo bomo spet i potrosniki krivi ..itd
lumpimonster 14. 07. 2019 11.37
+38
Uni k pq miljone delajo se pa smejejo :D
Uporabnik1735100 14. 07. 2019 12.52
+2
Če uporabljaš plastične vrečke, ki so največji problem, si posreden krivec.
ata_jez 14. 07. 2019 13.35
+1
Od kod ti podatek, da so plastične vrečke največji problem?
KungFuPanda 14. 07. 2019 14.06
+2
Plastične vrečke so velik problem, ker je njihova povprečna uporabnost manj, kot 15 minut. Torej kupiš in vržeš.
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073