Prva energetsko samooskrbna vas pri nas: s slogo med sosedi do nižjih položnic

Tik ob Radečah leži vas Zavrate, ki je prav v teh dneh z uradno priključitvijo dveh sončnih elektrarn v vasi s skupno vršno močjo 50 kW postala prva 100-odstotno samooskrbna vas v skladu z novim Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. 

Da bodo postali prva samooskrbna vas v Sloveniji, so se dogovorili brez težav: "Zmagali smo. To je velik uspeh. S sosedi ni bilo nobenih težav, vse smo se dogovorili," pove gospod Pavle. Nikoli si ni mislil, da bo doživel kaj takega, pove in se pošali, da si sicer tudi ni mislil, da bo dočakal toliko let. 

Ta projekt bo koristen tako za okolje kot za celotno vas, ki bo prihranila pri računu za elektriko: "Zdaj ne bomo več potrebovali drv, saj lahko zdaj kurimo na drug, modernejši način, ki manj onesnažuje okolje."

Ponosen je na svojega sina Gregorja Novaka, Radečana, ki je odšel v svet, se preselil v prestolnico, zdaj pa v svoji domači vasi izvedel ta prelomni projekt. Novak, solastnik skupine Sonce in direktor platforme SunContract, ki stojita za projektom, poudarja, da so v Zavratah realizirali prvo 100-odstotno samooskrbno OVE (obnovljivi viri energije) skupnost v Sloveniji. 

Preprosta izvedba, vse kmetije na vasi so zdaj samooskrbne

Pred nekaj meseci so dobili idejo in se pogovorili z domačini, ki so bili takoj pripravljeni na sodelovanje. Pridobili so soglasje in iskali primerne strehe za elektrarno na vasi. Izbrali so strehi na dveh domačijah, kar zadošča, da so zdaj vse kmetije v vasi Zavrate samooskrbne. Izvedba je bila zelo enostavna, saj se v vasi vsi poznajo, zdaj je bila vsa vas prisotna tudi na praznovanju ob slovesnem zagonu elektrarne. 

Od tega tedna dalje imajo vaščani že zeleno energijo. Vse jim je uspelo narediti do zastavljenega roka, tu pa zdaj stoji tudi elektronska polnilnica. Drugo leto bo elektrarna proizvedla trikrat toliko energije, kot se je bo porabilo na vasi, pojasnjuje Novak. Domačini na Zavratah tako zdaj ne bodo več plačevali omrežnine, ampak bodo plačevali le priklop na omrežje, tisti, ki so se le priključili, pa še najem elektrarne. 

S tem projektom tako pomembno zmanjšujejo stroške gospodinjstev. Račun se bo za tiste, ki so se priključili tej samooskrbni OVE-skupnosti, znižal za približno deset odstotkov. Za tiste, ki pa so na razpolago dali svoje strehe, pa bo račun tudi polovico manjši ali pa ga sploh ne bo, razloži Novak, ki izpostavlja, da v tej skupnosti ''tisti, ki več prispeva, tudi več dobi''. 

Kot ocenjuje Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike, takšna elektrarna, ker je pač mala, ne predstavlja nekega pomembnega deleža v proizvodnji, je pa izredno pomembna na simbolni ravni, ker bo predstavljala vzor vasem, ki bodo v tem videle korist in bodo znale svojo dobro sončno lego izkoristiti, kot so jo znali v tej vasi. 

Prihodnost je v obnovljivih virih energije

Vsekakor bo poraba elektrike v prihodnjih 30 letih zaradi različnih dejavnikov enormno naraščala, opozarja in svari, da Slovenija ni pri tem nobena izjema: "Trenutno pokrivamo tretjino vseh potreb po električni energiji iz termoelektrarne, ki pa jo bomo morali prej kot slej zapreti. Na razpolago nimamo več nobenih hidroenergetskih virov." Prepričan je, da nam za proizvodnjo vse manjkajoče elektrike v prihajajočih desetletjih ostaneta le sonce in veter. 

In kakšne so možnosti za pridobivanje vetrne in sončne energije v Sloveniji? "V Sloveniji je sorazmerno malo področji s potencialom za vetrno energijo, ki se jih da ekonomsko rentabilno izkoristiti, med tem ko je vsa Slovenija primerna za proizvodnjo sončne energije. Treba pa bo narediti narediti nekaj korakov v smeri pojačanja omrežja, poziva: "Prenosno in distribucijsko omrežje postajata ozki grli za to, da bi se lahko proizvedla večja količina zelene energije iz sončnih in vetrnih elektrarn. Mislim, da je tu naloga države, predvsem pa elektrodistribucijskih podjetij, da storijo bistveno več kot zdaj. Že zdaj opažamo, da imamo velike probleme, ker omrežje na sebe ne more prevzeti proizvodnih virov, ki bi jih investitorji radi priklopili. Tu pozivam vse odgovorne, da ojačajo dejavnosti v smislu možnosti priklapljanja sončnih elektrarn na obstoječo elektroinfrastrukturo."

Maksimalnega potenciala sončne energije oziroma zgornje meje ni, odgovarja na vprašanje, kolikšen potencial za izkoriščanje sončne energije imamo v Sloveniji: "Prepričan sem, da se bo elektrika vsega sveta v prihodnosti proizvajala izključno iz obnovljivih virov, ker alternative temu ni. Nekaj časa bodo tu še jedrske elektrarne, ki morajo dopolnjevati trajnostne vire. Čeprav je jedrska energija nizkoogljična, kar je dobro, pa žal ni trajnostna. Jedrska energija bo tako še za nekaj prihodnjih desetletij, kasneje pa se bo vse vrtelo okoli sonca in vetra, zato je potencial neizčrpen," meni Tručl.

Kaj pa odpadki? 

Kaj pa težava odpadnih baterij, ki po končani življenjski dobi postanejo breme okolju? Na baterije bi se moralo gledati bolj celovito kot doslej, je prepričan: "Zagotovo bodo baterije s časom predstavljale velik izziv, a treba je vedeti, da se jih da z dodatnim vložkom obnavljati in znova uporabiti. Na baterije ne smemo gledati statično. Baterije, ki se danes uporabljajo v prvih električnih avtomobilih samo za pogon vozila, se bodo nekoč namreč uporabljale tudi za hrambo. Baterija v vozilu bo tako, ko jo boš potreboval, na voljo za dom, med vožnjo pa za vozilo. Ko bo to bolj razširjeno, bo to tok energije v obe smeri in tako bo rešen velik del dilem, ki se danes predstavljajo kot nerešljive." 

Prvič uzakonjena pravica do samooskrbe

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je prinesel več dobrih stvari, izpostavlja Novak. Zdaj je namreč prvič uzakonjena pravica do samooskrbe: "Vsak ima pravico do samooskrbe in mi smo jo v tem projektu implementirali. Menim, da se bo v naslednjih 20 letih pokrilo vse strehe in da bomo naredili to deželo samooskrbno. Tako lahko prispevamo k zelenemu dogovoru EU. Opažamo namreč, da mlajše generacije stavijo najprej na okoljski, potem pa na ekonomski vidik. Okoljski vidik je dolgoročen, ekonomski pa ima danes takojšnji učinek."

Tukaj torej s tem projektom pridobijo vsi, nihče ni na izgubi, vskoči župan Radeč Tomaž Režun: "To je multiplikativen učinek. Danes se še ne zavedamo dobro, kaj to pomeni, čez dvajset let pa verjamem, da se bomo spomnili tega trenutka. Ljudje so se združili, vas živi skupaj, tako ohranjamo stike in vas se razvija. Če ne bomo na podeželju mladim nudili podobnih pogojev, kot jih imamo v mestu, ne moremo pričakovati samooskrbe in razvoja."

Septembra tudi v centru Radeč začenjajo s postavitvijo 100-kilovatne sončne elektrarne. Del centra Radeč bo tako samozadosten, zadovoljno pove župan.

Evropski poslanec Franc Bogovič ob tej priložnosti ocenjuje, da se v Posavju zavedajo pomena energije in trendov, ki prihajajo. V Evropskem parlamentu so konec junija predstavili paket Pripravljeni za 55, s katerim se je Evropa zavezala, da bo do leta 2030 toplogredne pline zmanjšala kar za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Doslej smo prišli do 25 odstotkov, v naslednjem desetletju moramo to podvojiti. Izziv je velik, poudarja Bogovič, ki dodaja, da v Zavratah počnejo prav to – izkoriščajo sonce kot vir življenja, kar je po njegovih besedah tipičen primer uresničevanja aktivnega odjemalca, da nisi le tisti, ki čakaš na račun elektrike, ampak tudi z elektriko, ki jo zagotavljaš v sistemu, poceniš svojo elektro oskrbo in popraviš družinski proračun.

Pri tem pa je izpostavil koncept pametnih vasi, ki govori ravno o tem, da se lahko ob kmetijski in gozdarski dejavnosti, ki sta ključni na podeželju, z dopolnilnimi dejavnostmi poveča prihodek: "Dobrodošlo je, da te iščejo tudi zunaj kmetijstva, in energetika je eno izmed tistih področij, kjer so velike priložnosti. Nekje je to treba razlagati, v vasi Zavrate pa so to že uresničili v življenju."

Vasica, ki je sicer težje dostopna, pa bo z elektriko preskrbljena tudi v primeru nepredvidljivih vremenskih pogojev, saj imajo za rezervo tudi 15 KW baterijo, ki daje električno energijo tudi takrat, ko ni sonca, predvsem pa zagotavlja neko varovalo: "Nikoli ne veš, kdaj pride kakšna naravna nesreča, žled. Takrat bom pomirjen, saj bodo imeli naši starši svojo energijo in se bodo lahko pogreli ob peči, tudi če dva dni ne bo proizvodnje elektrike," je zgodbo o složni in od tega tedna tudi samooskrbni vasici nad Radečami sklenil Novak.