zelena slovenija

Gozdovi so pljuča našega planeta in naš pomembni zaveznik pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Radenski so zato v preteklih letih zasadili že več kot 80 tisoč novih dreves in obnovili že več kot dva hektarja uničenih gozdnih površin. O pomenu takih dejanj smo se pogovarjali z Lucijo Odar – po izobrazbi magistrico inženirko gozdarstva, po duši pa neumorno raziskovalko narave, ki se je pridružila njihovi letošnji akciji obnove koroških gozdov z droni.

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Že tradicionalna obnova gozdov v organizaciji Radenske Adriatic se je letos uspešno odvila v občini Radlje ob Dravi. Z brezpilotnimi letalniki so se osredotočili na odpravo posledic vetroloma, ki je območje prizadel pred dvema letoma, pri čemer so jim pomagali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zaposleni in nadobudni učenci podružnične šole Vuhred. Prav mlade generacije, točneje osnovnošolce, pa v Radenski dodatno spodbujajo, da se udeležijo ustvarjalnega natečaja, s katerim želijo o pomenu gozda ozavestiti tudi širšo javnost.

Ko stopiš v laboratorij v Izoli, si težko predstavljaš, da tam nastaja nekaj, kar bi lahko popolnoma spremenilo način, kako gradimo stavbe. Med pipetami, mikroskopi in vzorci materialov nastaja ideja, ki zveni kot prihodnost: živa koža za stavbe. Ta inovacija je plod mednarodne, 13-članske ekipe, ki združuje strokovnjake z različnih področij: mikrobiologije, biotehnologije, materialne znanosti, kemije in informacijskih tehnologij.

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik začenjata nov projekt pridobivanja energije iz sonca, in sicer s skupnostno elektrarno, ki bo postavljena na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Z novo elektrarno z zmogljivostjo 100 kilovatov želi občina dodatno okrepiti energetsko neodvisnost in trajnostni razvoj.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

V Piranu so predstavniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace Slovenija simbolično postavili prvo vetrnico na Obali. Z akcijo so pozvali k določitvi jasnih pravil za postavljanje vetrnih elektrarn, ki bi ustrezala tako investitorjem kot prebivalcem v okolici objektov. Kot pravijo, se zavzemajo za boljšo izrabo potenciala vetra v Sloveniji.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Na vlak – okolju bolj prijazen prevoz – je zdaj skočila tudi francoska nogometna zveza. Sprejeli so bolj zelena oziroma okolju prijazna 'nogometna' pravila. Francosko nogometno moštvo bo namreč odslej na vse tekme, ki jih bo igralo manj kot tri ure stran, potovalo z vlakom namesto z letalom. Tako želijo zmanjšati ogljični izpust, so se odločili, poroča Euronews. To velja tudi za eno največjih zvezd nogometa Kyliana Mbappeja, ki se bo zdaj namesto na letalo večkrat vkrcal na vlak.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

Uživanje lokalno pridelane hrane lahko pomaga predvsem pri reševanju izpustov transporta, vendar je to le majhen del celotnega problema. Tudi če bi jedli izključno lokalno pridelano hrano, bi to imelo manjši učinek na ogljični odtis, kot če bi se samo en dan na teden popolnoma izognili hrani živalskega izvora. Pridelava mesa ima namreč vplive na skoraj vse dejavnike, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Da je pri Nemcih trava na nogometnih zelenicah bolj zelena, gredo delne zasluge tudi Slovencem. Slovensko podjetje namreč odkupuje odpadno umetno travo z nemških nogometnih igrišč, da jo reciklira in uporabi pri izdelavi novih zbiralnikov za vodo. Te nato proda bavarskemu kupcu, ki z njimi namaka svoja nogometna igrišča.

Ali je mogoče uživati v lepoti narave in obenem odlično trenirati?

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Mednarodni projekt postavitve severnojadranske vodikove doline, ki poteka pod okriljem ministrstva za okolje in partnerjev iz sosednje Hrvaške in Italije, je uspešno prestal evalvacijsko fazo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Evropske komisije REPowerEU. Ministrstvo bo za vzpostavitev proizvodnje vodika prejelo okoli 354.000 evrov.

V Občini Lendava so uradno začeli gradnjo pilotne geotermalne elektrarne na opuščeni plinski vrtini v Čentibi. Naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov, zagonski testi nove elektrarne, za katero ocenjujejo, da bo letno proizvedla 400 megavatnih ur električne energije, pa so predvideni junija.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Geotermalni potencial Slovenije je velik, a ga le malo izkoriščamo, zato bodo s projektom Info-Geothermal olajšali uporabo te energije in spodbujali njeno rabo, tako da projekti ne bodo več obtičali v predalih, so zagotavljali sogovorniki na konferenci o spodbujanju rabe geotermalne energije v Beltincih.

V Novi KBM se zavedamo vloge, ki jo imamo kot pomembna sistemska banka v Sloveniji. Odločeni smo, da bomo še naprej ravnali odgovorno v odnosih z vsemi deležniki, pri upravljanju svojih vplivov na okolje ter zagotavljanju najvišjih standardov upravljanja. Lani smo uspešno začeli s celovitim programom ESG, ki se izvaja po vsej Skupini Nove KBM, naša prizadevanja, s katerimi soustvarjamo boljši svet, pa smo povzeli tudi na spletni strani banke, kjer je na voljo pregled vseh aktivnosti, ki jih na področju ESG izvajamo v banki.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

V Umanoteri so se letos lotili izračuna ogljičnega odtisa turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov na destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prometom.

Lani, ko so države članice EU sprostile večino covidnih ukrepov, so se izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, v primerjavi z letom 2020 povečali za 6,3 odstotka. Največji porast je imela Bolgarija, medtem ko sta Portugalska in Finska beležili zmanjšanje. Slovenija je bila na repu držav z rastjo izpustov.

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Nova pot, na katero smo letos krenili, je neizogibna. Cilj našega podjetja Pro Plus je trajnostna produkcija vseh video vsebin. Manj prevozov, manj zavržene hrane, odločno zmanjševanje odpadkov, večkratna uporaba ali izposoja oblačil in rekvizitov, prehod na LED-tehnologijo, slovo od plastike, torej vseh izdelkov za enkratno uporabo, prednostna izbira dobaviteljev s trajnostno strategijo. Naš prvi projekt Masterchef Slovenija si je prislužil certifikat trajnostne produkcije. Certifikat podeljuje okoljska organizacija Albert, ki spodbuja filmsko in televizijsko industrijo k zniževanju odpadkov ter ogljičnega odtisa.

Četrtkovo jutro se za 44 zaposlenih v Elanu ni začelo v službenih prostorih, pač pa pod vznožjem Gore nad Begunjami, priljubljene izletniške točke s cerkvijo Svetega Petra na vrhu. Delo v pisarni in proizvodnih halah so za en dan zamenjali za višji cilj – skrb za okolje ter poprijeli za motike in kladiva. V delovni akciji so posadili tisoč dreves in se zavezali, da bodo za nasad skrbeli naslednjih pet let.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji je leta 2020 dosegel ciljno vrednost 25 odstotkov, h kateri se je zavezala na evropski ravni. A cilj je bil po pojasnilih statističnega urada dosežen šele s pomočjo statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke.

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

V jadransko-jonski regiji je le 3,57 odstotka zaščitenih območij. To je najmanjši delež od vseh regij Sredozemlja in daleč od cilja EU, so opozorili na konferenci strategije EUSAIR. Evropski cilj je namreč, da bi bilo do leta 2030 zaščitenih 30 odstotkov morskih območij.

Po dolgih mesecih, ko smo zaradi globalne pandemije koronavirusa ostajali doma in daleč stran od svojih prijateljev, se življenje vendarle končno vrača v normalo in tako lahko hladne jesenske večere preživljamo tudi v najboljši družbi naših najdražjih. Vsako druženje pa je še boljše ob prigrizkih, ki zaokrožijo prijetno atmosfero. Poskusite spodnje predloge in navdušite svoje goste!

Elektrifikacija bo igrala pomembno vlogo pri prehodu v trajnostno prihodnost, vso potrebno tehnologijo za to pa že imamo, so poudarili na posvetu o elektrifikaciji in trajnostni prihodnosti. Za to pa bodo potrebne inovacije v vseh segmentih elektroenergetike, od proizvodnje in distribucije do uporabe. A trenutno smo še vedno močno odvisni od fosilnih goriv, na kar nakazujejo tudi višje cene nafte in plina.

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Med sto najboljših trajnostnih destinacijskih zgodb na svetu se je uvrstilo kar sedem slovenskih destinacij. Seznam sestavlja organizacija Green Destinations na podlagi zgodb razvoja odgovornega turizma.

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Slovenci še vedno najbolj prisegamo na dizelska vozila, čeprav so ta najmanj prijazna do okolja. Kar polovico registriranih osebnih avtomobilov je lani namreč poganjal dizel. Toda počasi, a vztrajno se povečuje delež avtomobilov na hibridni in električni pogon. To je sicer pričakovano, saj se širi tudi ponudba, avtomobili na alternativne pogone pa postajajo vse privlačnejši in tudi cenovno dostopnejši.

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Na srečo se v zadnjih letih vedno več ljudi zaveda, da je skrb za zdravje in okolje ključnega pomena, če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju. Številni posamezniki in podjetja tudi v Sloveniji že premikajo meje na tem področju. Ena teh je tudi Nina Slapšak, mlada podjetnica, ki je med drugim razvila linijo naravnih kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za dom, šla pa je še korak dlje in pred dnevi širši javnosti predstavila svoj refil avtomat, ki ga načrtovala že lep čas.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Tri mesece in pol po podpisu kodeksa za zmanjšanje prodaje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je ta stopil v veljavo. Podpisalo ga je 33 slovenskih podjetij, ki so se tako prostovoljno zavezala, da plastičnih vrečk svojim potrošnikom ne bodo več prodajala.

Polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev. Tretjina vseh evropskih vrst dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Vse to je naravno bogastvo na območju svetovnega fenomena, presihajočega Cerkniškega jezera, ki se, ko je polno, razlije na površini okoli 30 kvadratnih kilometrov. Danes jezero, ki so ga v preteklosti kmetje skorajda povsem izsušili, a nikoli ukrotili, spet dobiva podobo iz Valvasorjevih časov.

Slovenija bi morala do konca leta v Bruselj poslati načrt o tem, kako bo v naslednjih 10 letih dosegla cilje za zmanjševanje svojega vpliva na podnebne spremembe. Toda, zdaj je jasno, da bo dokument imel kar nekaj zamude, saj je še vedno v pripravi.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.