zda

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Znanstveniki so sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Šestsekundni videoposnetek z umetno inteligenco zahteva osemkrat več električne energije, kot je porabimo za polnjenje mobilnega telefona. Količina električne energije, potrebna za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, naj bi se v petih letih podvojila. Povečanje povpraševanja, ki naj bi bilo močno koncentrirano okoli svetovnih tehnoloških središč, bo pritiskalo na komunalna podjetja, omrežno infrastrukturo in planet. Tako opozarja Mednarodna agencija za energijo.

Načrtovanih izklopov električne energije po svetu je vse več. Gre za relativno novo idejo. Da bi preprečili velike gozdne požare na območjih, ki so nagnjena k suši in močnemu vetru, so elektro podjetja namreč začela preventivno izključevati elektriko. To so poimenovali javne varnostne zaustavitve električne energije in se jih predvsem v ZDA vse bolj poslužujejo, na primer v Teksasu, Novi Mehiki in Kaliforniji.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Živila, pridelana v laboratoriju, so bila nekoč del znanstvenofantastičnih romanov, v Veliki Britaniji pa bi lahko bila odobrena za prehrano ljudi v naslednjih dveh letih. Na otoku so vodilni na področju razvoja izdelkov, vzgojenih v laboratoriju, vendar se večina takšnih podjetji pritožuje nad težavami pri pridobivanju odobritve Agencije za standarde hrane.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Legendarna ameriška čezoceanska ladja SS United States je iz Philadelphije odplula na svojo zadnjo pot. A dobila bo novo poslanstvo. Postala bo namreč največji umetni podvodni greben na svetu, kjer se bo razbohotilo novo življenje. Lokalne oblasti pa upajo, da bodo to tudi dobro unovčili in da bo ladja postala prava potapljaška atrakcija tega okrožja.

Marsikdo si praznika zaljubljencev ne predstavlja brez čokolade. A ta bo to valentinovo skorajda povsod po svetu pravi mali luksuz. Cena kakava namreč še vedno raste in dosega nove rekorde. To pa se odraža tudi na ceni čokolade.

Trump je, odkar se je ponovno zavihtel na vrh ZDA, sprejel že številne odločitve, ki skrbijo okoljevarstvenike, od napovedi ponovnega izstopa iz pariškega podnebnega sporazuma do povečanja uporabe fosilnih goriv in vojne papirnatim slamicam. Eden izmed ukrepov, ki bi lahko škodil planetu, pa je prepoved dela od doma. Velik in glasen nasprotnik takšnega načina dela je prav njegov zaveznik Elon Musk, ki v številnih intervjujih zagovarja delo v pisarnah in nasprotuje delu od doma.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Pred 11-leti so v kalifornijski puščavi Mojave slavnostno odprli tedaj največjo sončno elektrarno. A zdaj njena prihodnost ni videti nič kaj sončna. Zaradi danes že zastarele tehnologije, se je našla se je pod pritiskom cenejših zelenih virov energije in pod številnimi kritikami okoljevarstvenikov, ki jo krivijo za pogin na tisoče ptic in želv.

Okoljska organizacija Greenpeace ob začetku svetovnega gospodarskega foruma (WEF), poziva k višji obdavčitvi najbogatejših. Izračunali so, koliko prihodkov bi lahko v državne blagajne prinesla obdavčitev najbogatejših. Prepričani so, da je na svetu dovolj denarja, a po njihovih besedah ga preveč ostaja v žepih super bogate elite, ki onesnažuje planet. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa opozarja, da je odvisnost sveta od fosilnih goriv 'pošast, ki napada cel svet'.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

Požari, ki so opustošili mesto angelov, so bili večji in bolj 'vroči', kot bi bili v svetu, v katerem ne bi poznali onesnaženja s fosilnimi gorivi, ki segrevajo planet, kažejo prve ugotovitve znanstvenikov.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

V malem argentinskem mestu Hilario Ascasubi se soočajo s prav posebno težavo. Mesto so 'ugrabile' papige, ki uničujejo infrastrukturo in povzročajo izpade elektrike. V mesto pa jih je pregnalo krčenje gozdov, ki jih je povzročil prav človek. Zaradi deforestacije so namreč izgubile svoj življenjski prostor, zato zdaj vire hrane in vode iščejo drugje.

Edina stvar, ki jo lahko obiskovalci uživajo v jami v nacionalnem parku Carlsbad Caverns v Novi Mehiki, je navadna voda. Hrana in prigrizki so prepovedani, in to z razlogom. Nedavno pa je nekemu obiskovalcu jame kljub prepovedi padla vrečka s koruznimi prigrizki, kar je močno vplivalo na ekosistem jame.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je julija potrdila prvo najdbo škodljivega japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Po tem so na počivališču Lukovica ujeli še tri, na ljubljanskem barju pa enega. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.

Vpliv podnebnih sprememb vedno bolj občutimo. Poleg skrajnih vremenskih pojavov, ki pretresajo skoraj vse dele sveta, močno vplivajo tudi na pridelavo hrane. Zadnja izmed 'žrtev' je tudi podražitev pomarančnega soka na svetovni ravni. Cene pomarančnega soka namreč zaradi ekstremnega vremena, ki uničuje letino v največjih proizvajalkah, dosegajo rekordne vrednosti.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Zeleno zlato, ki je še posebej priljubljeno na toastu za zajtrk ali v omaki guacamole, ni tako zeleno, kot se zdi. Masovna pridelava avokada, ki je čez noč postal zdrava senzacija, ima namreč številne negativne učinke na lokalne skupnosti in na okolje. Ker prinaša dobiček, so trgovino v Mehiki že prevzeli karteli, ki gredo tudi čez trupla. Okoljski odtis tega priljubljenega sadeža je tako daleč od zelenega.

Poročali smo o tem, da podnebne spremembe grozijo sladkorju in čokoladi, zdaj pa se je na seznamu 'žrtev' znašel tudi tobak. Kot posledica močnega El Nina imajo namreč pridelovalci tobaka v Zimbabveju slab pridelek. To jih postavlja v ranljiv položaj, nekateri naj bi izgubili več kot 20 odstotkov prihodkov in številni bodo za preživetje odvisni od pomoči.

Ker so izpusti žveplovega dioksida škodljivi za zdravje ljudi, živali in rastlin, svet že desetletja vodi bitko proti njegovim izpustom. In posledica tega je čistejši in bolj zdrav zrak, ki ga dihamo danes. A 'stranski učinek' čiščenja zraka, ker ima žveplov dioksid kot edini plin v ozračju hladilni učinek, je tudi zvišanje globalne temperature. Izpusti žveplovega dioksida so namreč zamaskirali del podnebnega segrevanja, globalno segrevanje so ustavili za približno pol stopinje Celzija. Po eni strani torej čistimo zrak, a segrevamo ozračje. Je torej dobro, da svet še naprej zmanjšuje izpuste žveplovega dioksida in kaj pomeni, če bodo izpusti še padali?

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Lansko leto je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Med žrtvami podnebne krize bi lahko bile tudi sladkarije. Potem ko je, kot smo že poročali, poskočila cena sladkorja, je zaradi močnega deževja v državah pridelovalkah v nebo ušla tudi cena kakava. Za ekstremno vreme pa znanstveniki prst uperjajo proti močnemu El Ninu. 'Čokoladni' velikani ne izključujejo podražitev čokolade.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela Panamo, povzroča kaos na eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. 80-kilometrska pomorska pot je zdaj v znamenju prometnih zastojev ladij, vse pa kaže, da se bo pot še bolj 'zamašila'. Upravitelj Panamskega prekopa je dnevni promet skozi ozek koridor v primerjavi z lanskim letom znižal za skoraj 40 odstotkov. Številne ladje so se že preusmerile na daljše trgovske poti, kar pa viša tako stroške kot emisije ogljika.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni zaradi najdbe ene izmed najbolj invazivnih vrst školjke v dolini reke Neretve. Školjka trikotničarka pa ni neznanka v naših vodah. Pred več kot desetletjem se je pojavila v Blejskem jezeru in takrat precej prestrašila. Prisotna je tudi v reki Dravi. Pri prenosu tujerodnih vrst je namerno ali nenamerno običajno prisoten človek, glavna načina prenosa sta denimo s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Za sladkimi grižljaji v ustih topeče se čokolade se skriva več temnih plati. Priljubljenost čokolade pa terja tudi okoljski davek. Svetovna trgovina s čokolado, vredna več kot bilijon evrov na leto, je namreč razlog za obsežno krčenje gozdov v Slonokoščeni obali in Gani, opozarjajo raziskovalci.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

"Ko pridemo do mrež, so te pretrgane, v njih so le prazne školjčne lupine," opisujejo italijanski ribiči v dolini reke Pad. V Italiji se zaradi naraslih temperatur morja borijo s težavo. Populacija požrešne tujerodne modre rakovice, ki trga njihove mreže, je namreč eksplodirala in ribiške mreže, ki bi se morale šibiti od morskih sadežev, samevajo. Država je zdaj razdeljena glede tega, kaj storiti s kleščastimi prebivalci, ki uničujejo lokalni ekosistem.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.