zbiranje

Znanstveniki ne počivajo v misiji iskanja zelenih virov energije. Zdaj je ekipa singapurskih znanstvenikov eksperimentirala z dežnimi kapljicami. In iz vodnih kapljic, ki podobno kot dež padajo skozi cev, jim je uspelo ustvariti energijo.

Nekatera mesta v Belgiji in Franciji z nenavadno potezo spodbujajo gospodinjstva k manj zavržene hrane in večji prehranski samooskrbi. Leta 2015 je v francoskem Colmarju zaživela ideja, ki so jo prebivalci odtlej čisto posvojili. Mesto prebivalcem podarja brezplačne kokoši, ki gospodinjstva potem oskrbujejo s svežimi jajci. Seveda morajo ta zagotoviti ustrezne pogoje za kokoši, mestne oblasti pa imajo tudi posebne nadzornike, ki preverjajo, ali se pernatim ljubljenkam dobro godi.

Društvo Morigenos je skupaj z raziskovalci Univerze v Padovi prejšnji teden v slovenskem morju začelo z genetskim vzorčenjem delfinov z uporabo brezpilotnih letalnikov, s katerimi so zajemali njihov izdihani zrak. S to napredno, neinvazivno metodo želijo pridobiti DNK in podatke o zdravju delfinov, kar odpira nove možnosti za njihovo varstvo.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Ob svetovnem dnevu Zemlje se je s podpisom partnerske zaveze uradno začel projekt 'Gorski bivaki za bele vrhove'. Gre za projekt, v okviru katerega bodo pobirali odvržene pločevinke v posebne zabojnike na 14 lokacijah najbolj frekventnih planinskih sestopov po Sloveniji. Zbrane pločevinke bodo nato predelali v uporaben aluminij, iz katerega bodo izdelali bivake, ki jih bodo nato postavili v slovenskem visokogorju.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Približuje se sezona, ko bo po številnih domovih dišalo po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

Biološki odpadki sodijo v rjave zabojnike ali v kompostnik na domačem vrtu. In čeprav v Sloveniji kar štiri petine odpadne hrane predelajo v kompostarnah in bioplinarnah, tako ni po vsej Evropi. V EU naj bi namreč zbrali le 34 odstotkov vseh bioloških odpadkov. Doslej obvezno ločevanje odpadne hrane denimo ni bilo obvezno v Franciji, a tudi tam so z novim letom uvedli obvezno zbiranje odpadkov hrane in s tem tudi obvezno 'kompostiranje'.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

Svetovna proizvodnja sončne energije je konec lanskega leta presegla teravatni mejnik. Po napovedih bo svet proti koncu desetletja vsako leto namestil za dodaten teravat sončnih elektrarn, kar naznanja tudi začetek obdobja ogromnih količin odsluženih fotonapetostnih (FN) panelov. Steklo, aluminij, silicij, še nekaj drugih kovin ter umetne mase, glavne sestavine panelov, bodo do leta 2050 tehtali že okoli 80 milijonov ton.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto ustvari okoli pol tone komunalnih odpadkov in količine se zaenkrat ne zmanjšujejo. Vsako leto ustvarimo tudi okoli 7,5 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov oz. 3,6 kilograma na prebivalca, opozarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Kupujmo stvari, ki jih bomo uporabljali pogosto in dlje časa, pozivajo.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Ste pred izbiro drevesca, ki bo v vaš dom prineslo praznično vzdušje? Katero je okolju bolj prijazno? Naravno ali umetno? Katero ima nižji ogljični odtis? Je bolje, da kupimo umetno božično drevesce in ga uporabljamo več let ali naj se vsako leto podamo po naravno drevesce, ki bo v večini primerov po koncu praznikov nič kaj svečano pristalo na odpadu?

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.

Vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč na leto, vsi skupaj pa kar 16 milijonov. Slovenija je na vrhu evropskih držav po porabi pokopališč sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Slovenske pokopališke sveče so običajno narejene iz PVC-ja, ki ima številne strupene učinke, izpostavljajo v poročilu, ki so ga pripravili na Institutu Jožef Stefan.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Znanstveniki so razkrili inovativno robotsko ribo, ki bi lahko pomenila pomembno orožje v boju z mikroplastiko v oceanih. Drobna robo-riba lahko 'plava' in se 'prehranjuje' z delci mikroplastike. Še posebej pomembno pa je, da lahko v primeru poškodbe popravi samo sebe. A zaenkrat je zaplavala zgolj v laboratorijskih pogojih, gre za prvi korak k inovaciji, ki bi lahko v prihodnosti pomembno pripomogla k naslavljanju težave mikroplastike v svetovnih morjih.

Natančnega podatka o tem, koliko dodatnih odpadkov je 'zakrivila' epidemija covida-19 ni, saj se ti uvrščajo med mešane komunalne odpadke in med odpadke iz zdravstva, kjer točnega deleža povzročenih odpadkov zaradi dodatnih covidnih ukrepov, ni mogoče izračunati. Dve največji bolnišnici v državi smo povprašali, kako so se med epidemijo soočali z večjo količino nastalih odpadkov.

Uporaba naravnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, je naravi najbolj prijazna oblika božične oziroma novoletne okrasitve z drevesci, zagotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Kaj morate vedeti pri izbiri božičnega drevesca?

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje. A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov, je rezultat preizkusa precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

Slovenija je skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo del zgodbe o uspehu in največjega čezmejnega zaščitenega rečnega območja v Evropi. Največja grožnja območju, od katerega je odvisnih približno milijon ljudi, pa so negativni posegi vanj, kot so novi projekti izgradnje hidroelektrarn, nepotrebna regulacija rek in izkopavanje usedlin. Razglasitev biosfernega območja je zato pomemben korak k zeleni in trajnostni prihodnosti, v kateri ni več prostora za škodljive posege, ocenjujejo v WWF Adria.

Medalje, ki se letos svetijo na prsih neverjetnih olimpijcev, so, kot poudarjajo Japonci, ne le redke in prestižne, ampak tudi trajnostne. V posebnem projektu so namreč zbirali donacije odsluženih elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in prenosniki, da bi jim podarili novo življenje, ki bi si ga zagotovo želeli. Vse prestižne medalje so bile narejene iz kovin, ki so jih pridobili iz več kot šest milijonov doniranih naprav.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem prvem poročilu o elektronskih odpadkih opozorila, da je na milijone otrok in žensk po svetu izpostavljenih nevarnim snovem, ki se nahajajo v teh odpadkih. Zato pozivajo k bolj učinkovitim in zavezujočim korakom za zaščito ljudi in okolja pred tovrstnim onesnaževanjem.

V Amsterdamu testirajo samovozeča električna plovila, ki so jih poimenovali "roboats" oziroma robotske ladje. Na rečnih kanalih nizozemske prestolnice jih nameravajo uporabljati za različne naloge, od pobiranja smeti do prevoza potnikov.

Več kot 100 javnih in zasebnih partnerjev iz celotne vrednostne verige plastike bo podpisalo izjavo zavezništva za krožno plastiko, ki spodbuja prostovoljne ukrepe za dobro delujoč trg reciklirane plastike v EU.

Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, opozarja Svetovna organizacija za varstvo narave. Več kot polovici vrst morskih psov in skatov grozi izumrtje. Najbolj jih ogroža ribolov, ki je pogosto pretiran in tudi nezakonit, v zadnjih desetletjih pa tudi plastični odpadki.

Sredozemlje ni nič manj onesnaženo s plastičnimi odpadki kot druga svetovna morja. V njem vsako leto pristane okoli 570.000 ton plastike. Okoljevarstveniki so preverili, katera so tista območja ob Sredozemskem morju, ki so najbolj onesnažena. Med njimi so obale ob Barceloni, Marseillu, Tel Avivu in Benetkah. 

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Industrija je poleg prometa največji porabnik energije. Skupaj porabita skoraj 65 odstotkov vse proizvedene energije, zato je ključno, da se na spreminjajoče se energetsko okolje velika podjetja dobro pripravijo. Raziskava, ki je zajela skoraj 240 velikih korporacij po celem svetu, kaže, da temu ni čisto tako.

Spodbudna novica prihaja iz Bruslja, kjer so odobrili niz ukrepov, s katerim želijo recikliranje komunalnih odpadkov do leta 2025 povečati na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bo treba ločeno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Več odgovornosti glede recikliranja odpadkov pa bodo po novem nosili tudi proizvajalci.