zakonodaja

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Raziskava danske potrošniške organizacije je pokazala zaskrbljujočo raven PFAS, znanih kot 'večne kemikalije', v nepremočljivih jaknah, kupljenih prek spleta. Te snovi, ki so povezane z zdravstvenimi tveganji, so pogosto prisotne v tekstilu in drugih izdelkih. Potrošniške organizacije pozivajo k previdnosti pri nakupih in opozarjajo na potrebo po boljši regulaciji teh škodljivih kemikalij.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je namreč pokazala, da je vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Prevelika vsebnost ftalatov je bila kar v 8 od 40 testiranih igrač, večinoma v žogah.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja, so se spraševali udeleženci 3. Nacionalne kolesarske konference, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje. Ljudje se za trajnostni transport odločajo, če jim to omogoča infrastruktura, so se strinjali.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Ker so izpusti žveplovega dioksida škodljivi za zdravje ljudi, živali in rastlin, svet že desetletja vodi bitko proti njegovim izpustom. In posledica tega je čistejši in bolj zdrav zrak, ki ga dihamo danes. A 'stranski učinek' čiščenja zraka, ker ima žveplov dioksid kot edini plin v ozračju hladilni učinek, je tudi zvišanje globalne temperature. Izpusti žveplovega dioksida so namreč zamaskirali del podnebnega segrevanja, globalno segrevanje so ustavili za približno pol stopinje Celzija. Po eni strani torej čistimo zrak, a segrevamo ozračje. Je torej dobro, da svet še naprej zmanjšuje izpuste žveplovega dioksida in kaj pomeni, če bodo izpusti še padali?

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

V središču prestolnice so dobili nenavaden obisk. Tam se je mudila gospa Pravica. Pred tem je obiskala že Pariz in Dunaj. Se sprašujete, kdo je gospa Pravica? Ogromen balon, ki ponazarja ranjeno pravico. Gospa Pravica je zabodena z mečem korporacij in ponazarja, kako velika mednarodna podjetja zaradi želje po ustvarjanju lastnega dobička lahko teptajo človekove pravice in uničujejo okolje. Namen dogodka je bil opozoriti na pomembnost nove zakonodaje Evropske unije, ki naj bi od podjetij zahtevala, da prenehajo delovati na takšen način.

Ta teden smo obeležili mednarodni dan čistega zraka. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Družba Soške elektrarne Nova Gorica in Družba za avtoceste sta podpisali dogovor o postavitvi sončnih elektrarn ob primorski avtocesti in vipavski hitri cesti. Izkoristili bodo degradirane površine, kot so nekdanja odlagališča gradbenih odpadkov in različni izkopi, predvsem v okolici Dekanov, Razdrtega, Vipave in Vrtojbe.

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Cigaretni ogorki so najpogostejši odpadek, ki ga prostovoljci najdejo, ko čistijo slovensko obalo. A okoljskega problema ne predstavljajo le pri nas, gre za enega najbolj trdovratnih odpadkov v svetovnih oceanih in izvor mikroplastike. V Španiji so odločili, da bodo morala stroške čiščenja za nepravilno odvržene cigaretne ogorke plačati kar tobačna podjetja oziroma proizvajalci cigaret.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Evropski zakonodajalci zaključujejo pripravo uredbe o baterijah, ki bo določila standarde za proizvodnjo trajnostnih baterij, izdelanih v Evropi, pri čemer 36 nevladnih organizacij opozarja na več pomanjkljivosti. Zaskrbljene so predvsem glede pravil dolžne skrbnosti, ki naj bi ščitila pred zlorabami v dobavni verigi baterij, so opozorili v Focusu.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.