zaščita narave

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Malezija, ki je po vzoru kitajske diplomacije pand načrtovala, da bo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, kot darilo poslala orangutane, je sedaj te načrte opustila. Namesto tega vabi države, da posvojijo orangutane, vendar jih naj pustijo v njihovem naravnem okolju, poročajo malezijski mediji.

Kitajska pande že desetletja uporablja kot diplomatsko orodje, diplomacije z živalmi pa se bo v prihodnje posluževala tudi Malezija. Tamkajšnje oblasti so namreč napovedale, da bodo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, začele podarjati te velike ogrožene opice. Okoljevarstveniki medtem poudarjajo, da je ključna njihova zaščita v naravi.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

V Zagrebu bodo naslednje leto kot prvi na svetu začeli projekt ekološkega zatiranja ambrozije, tako, da bodo posadili rastlino facelijo. Ta bo namreč izpodrinila ambrozijo, hkrati pa je pomembna za številne žuželke. V hrvaški prestolnici upajo, da bodo s tem ambrozijo zatrli in zmanjšali pojavnost alergije na njen cvetni prah.

"Poplave so vedno pogostejše in trajajo vedno dlje," pripoveduje T. P. Murukesan, ki živi na otoku Vypin, ki se razprostira ob zahodni obali Indije. Kot se spominja, so bile zadnje poplave na tem območju tako visoke, da je voda segala do ramen njegovega vnuka: "Vsake poplave prinesejo visoko vodo in takrat se pač soočimo s tem." Naraščanje morske gladine in vedno bolj pogoste poplave silijo prebivalce indijskega otoka k selitvi v višje ležeče kraje. A Murukesan sili narave kljubuje s prav posebno misijo. Da bi svoj dom in skupnost zaščitil pred poplavami, sadi mangrove.

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4.000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, razlaga Janko Kovačič iz PD Poljčane.

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Varovanje narave je temelj za naše preživetje in se ne bi smelo dojemati kot hipijevsko, izpostavlja britanski princ Harry, ki je z Meghan Markle in štirimesečnim sinom Archiem na 10-dnevni turneji po Južni Afriki. Vojvoda Sussekški je zapisal, da mora človeštvo premagati pohlep, apatijo in sebičnost, da si zagotovi preživetje na tem svetu.