vrsta

Že tradicionalna obnova gozdov v organizaciji Radenske Adriatic se je letos uspešno odvila v občini Radlje ob Dravi. Z brezpilotnimi letalniki so se osredotočili na odpravo posledic vetroloma, ki je območje prizadel pred dvema letoma, pri čemer so jim pomagali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zaposleni in nadobudni učenci podružnične šole Vuhred. Prav mlade generacije, točneje osnovnošolce, pa v Radenski dodatno spodbujajo, da se udeležijo ustvarjalnega natečaja, s katerim želijo o pomenu gozda ozavestiti tudi širšo javnost.

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Nenavaden ulov na Pelješcu. Slovenci so s podvodno puško ulovili papagajko. Gre za eksotično ribo, ki živi v bolj toplih morjih. Zdaj pa se zaradi vse bolj toplega morja vse pogosteje pojavlja tudi v severnem Jadranu. In ni edina, zaradi vedno toplejšega morja se v jadranskem morju krepita pojava tropikalizacije in bioinvazije.

Ciklame, korčki, soldatki, katanek, valjavica in še kaj... Vse to so poimenovanja za priljubljeno vijolično cvetlico. Vse to samo kaže, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens ) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne! Zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod, pripoveduje vodja botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Kot pojasnjuje, pa vendar ciklama raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

Hrvaški raziskovalci opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi.

So morske glive novo orožje v boju proti podnebni krizi? Znanstveniki na Havajih imajo na prvi pogled nekoliko nenavadno rešitev za boj v plastični krizi. Vrsto morskih gliv trenirajo, da bi razvile apetit za oceansko plastiko. In, kot kažejo prvi rezultati, imajo raziskovalci dober razlog za optimizem.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je v vsakem letnem času zanimivo. Tokrat izpostavljajo kralja agav, ki je ob 215-letnici Botaničnega Vrta UL v polnem cvetu. Ravno visoka vročina, ki smo ji priča v teh dneh, je spodbudila cvetenje agav, rastlin, ki v Botaničnem vrtu le redko zacvetijo. Te dni so se tako bujno razcveteli skoraj že vsi cvetovi.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo naši naravi, saj izpodrivajo domače rastline in živali. Prostovoljci so se ponovno lotili njihovega odstranjevanja po vsej državi. S tem, da na vrtove ne sadimo tujerodnih vrst, z zavedanjem problematike in skupnim delovanjem lahko pripomoremo k ohranjanju naše edinstvene biotske raznovrstnosti.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

V prestolnici lahko na nekaterih delih že opazimo invazivno tujerodno hrastovo čipkarko, ki se je lani razpasla po skoraj celi državi. So njeno prisotnost opazili tudi pristojni? Pri delu na terenu posamezne osebke hrastovih čipkark že lahko opazimo, bolj množičen pojav pa pričakujemo v prihodnjih tednih, ko se bodo hrasti dokončno olistali, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je pa pričakovati podobno množičen pojav kot lani, ocenjujejo. Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Ornitologe je razburila odločitev Evropske Unije, da znova dovoli lov na divje grlice v Španiji, Franciji in Italiji. Divja grlica je namreč vrsta, ki je na globalni ravni še vedno zelo ranljiva in še vedno obstaja tveganje za njeno izumrtje. Lovci so to odločitev pozdravili, a društva za zaščito ptic močno nasprotujejo takšni odločitvi. Označili so jo za kratkovidno in nepremišljeno. Pod streli bo zdaj lahko padlo 132.000 grlic.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

V Boletini pri Ponikvi so na skoraj dva hektarja velikem travniku že zacvetele velikonočnice. V prihodnjih treh tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličastih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja, sporočajo v Turistično informacijskem centru Šentjur.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Sveti ibis, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu, je razprl krila in se iz svoje rodne Afrike razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. Dolgonogo ptico primerjajo z vsem znano nutrijo – njuni zgodbi sta podobni, saj se obe vrsti izjemno hitro razmnožujeta.

Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

Plantaže mandarin v dolini reke Neretve letos kažejo tragično podobo. Zaradi sredozemske sadne mušice oziroma breskove muhe je namreč tam zgnilo več tisoč ton mandarin. V letošnjem letu tudi v slovenski Istri opažajo velike populacije breskove muhe in posledično tudi črvivost kakija in mandarin.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek, so opozorili na Zavodu Republike Slovenije za varovanje narave. Kot svarijo, se nad sršene nikar ne spravljajte sami, ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih – lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb, poudarjajo.

Brazilija je v kripljih suše. Kar pa je slaba novica tudi za ljubitelje krave. Račun presušenih rek in žgočih temperatur bodo namreč plačali tudi pridelovalci kavovca. Zaradi bornega pridelka, ki ga narekuje najhujša suša v zadnjih 70 letih, in požarov, ki so se razširili na marsikatero plantažo, grozi, da bodo cene opojne tekočine na globalnih trgih še dražje.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Po tem, ko so poplave lani uničile mnoga legla v koloniji breguljk, so se letos številne ptice vrnile. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je namreč v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ob Savi v Sneberjah tudi letos uredilo peščene brežine za gnezdenje te najmanjše vrste lastovk v Sloveniji.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Potopljene vasi na dnu vodnih rezervoarjev naj bi za vedno ostale skrite očem. A zaradi hude suše se vedno pogosteje dogaja, da ruševine kot duhovi iz nekih drugih časov spomnijo na neizbežno realnost podnebnih sprememb. Tako je pred kratkim iz jezera Mornos, ki leži v gorah v srcu Grčije, na kopno pokukala potopljena vasica Kallia.

Obiščite razstavo ciklam in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline, pozivajo v Botaničnem vrtu Ljubljana. Te dni so v starem rastlinjaku namreč postavili priložnostno razstavo naše zelo dišeče vrste ciklame, ki očara z različno paleto vijoličasto rožnatih odtenkov.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Na Hrvaškem odmeva zgodba o krivolovu zaščitenih morskih organizmov. Tam naj bi se vzpostavila kriminalna hobotnica ekskluzivnih morskih restavracij, krivolovcev in preprodajalcev strogo zaščitenih morskih bitij. Ta, med njimi tudi morski datlji, se znajdejo na krožnikih turistov, ki so za prepovedane morske sadeže pripravljeni seči globoko v žep. Morski datelj je ogrožena vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Če so morski datlji del gostinske ponudbe, je to nezakonito dejanje.

Modra rakovica je v Italiji povzročila veliko ekološko in finančno škodo ribičem, saj agresivno pleni preostale morske sadeže. Kot smo poročali, so letos v Krajinskem parku Strunjan izlovili 278 osebkov te vrste. A pri tem poudarjajo, da zaenkrat ni dokaza, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme. Zato opozarjajo, da se izlova te vrste nikar ne lotevajte na lastno pest. Za izvajanje izlova je bil namreč izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v parku, zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je julija potrdila prvo najdbo škodljivega japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Po tem so na počivališču Lukovica ujeli še tri, na ljubljanskem barju pa enega. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je sporočilo veselo novico. Rezultati popisa belih štorkelj so prinesli nove rekorde. Zabeležili so največ gnezdečih parov in poletelih mladičev bele štorklje doslej. Rekordi se nadaljujejo iz leta v leto, saj je bela štorklja vrsta, ki ji, podnebne spremembe koristijo. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna, pojasnjujejo na DOPPS.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

V konzervah so na voljo nekateri od najbolj priljubljenih izdelkov podjetja Podravka, stoodstotna reciklabilnost pa je samo ena od številnih prednosti, ki jih takšna embalaža prinaša.

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote. A pomlad pozdravijo vedno bolj zgodaj, letos pa so še posebej pohitele. V Sloveniji so se letos prvi cvetovi rodili že v začetku marca. Kakšna je zgodba drevesa, ki je postalo simbol podnebnih sprememb?

Pomlad je letos prišla zgodaj, tople temperature pa so prebudile tudi zaščiteno velikonočnico. Njeni vijoličasti cvetovi tako že krasijo rastišče v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju. Da je vpliv na rastišče čim manjši, skrbijo člani Turističnega olepševalnega društva Ponikva. Ti usmerjajo obiskovalce, pri rastišču sta postavljeni tudi zaščitna ograja in informacijska tabla.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.