vročina

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je v vsakem letnem času zanimivo. Tokrat izpostavljajo kralja agav, ki je ob 215-letnici Botaničnega Vrta UL v polnem cvetu. Ravno visoka vročina, ki smo ji priča v teh dneh, je spodbudila cvetenje agav, rastlin, ki v Botaničnem vrtu le redko zacvetijo. Te dni so se tako bujno razcveteli skoraj že vsi cvetovi.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Nova evropska pravila naj bi omogočila, da bomo lahko potrošniki svoj telefon obdržali dlje časa. Nova pravila bi prinesla tudi okoljske koristi in manj elektronskih odpadkov. Ob tem, da bodo pametni telefoni in tablice imeli daljšo življenjsko dobo baterije in jih bo mogoče lažje razstaviti za popravilo, bodo potrošnikom najmanj sedem let po nakupu dostopna navodila za popravilo in rezervni deli. Prav tako bo moral vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let, so novosti strnili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

Presunljivi prizori leta 2024, ki pričajo o tem, da so podnebne spremembe še kako resnične. Svet se je tudi letos boril z vročinskimi valovi, naravnimi katastrofami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, kot je voda.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Sicilija je še vedno v primežu peklenske suše, ki je ne prekine niti kapljica dežja. Med kmetovalci se širi obup. So na robu preživetja, bojijo pa se, da se bodo morali posloviti od svoje drobnice. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč ne morejo več skrbeti za živali. Največji otok v Sredozemlju se spopada z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

General Sherman, največje drevo na svetu, je v dobri kondiciji, so ugotovili med njegovim 'zdravstvenim pregledom'. In čeprav novica zbuja optimizem, znanstveniki ob tem opozarjajo, da so velikanske sekvoje, ki so nekoč veljale za neuničljive, vedno bolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb.

Vročina je v teh dneh znova pokazala svojo moč. Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je vročina še bolj neizprosna. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni in tropskih noči? Zaradi vročine so danes ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete. Višje temperature so problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Vročina v Indiji še vedno pritiska. Potem ko je živo srebro zlezlo vse do 50 stopinj Celzija, so poročali o več sto smrtih, ki so bile posledice intenzivnega vročinskega vala. Zaradi vročine pa trpijo tudi živali. V eni izmed zveznih držav je v vodnjaku poginilo več opic, ki so utonile, ko so iskale vodo.

Znanstveniki opozarjajo, da je pred vrati ena najbolj aktivnih sezon orkanov v Atlantskem oceanu. Kot poudarjajo, oceanska vročina in razvijajoča se La Nina pomenita nevarno kombinacijo. Tako lahko na tem območju pričakujejo od tri do sedem orkanov tretje kategorije, ki prinašajo vetrove s hitrostjo več kot 178 kilometrov na uro.

V Mehiki se še vedno borijo s smrtonosnim vročinskim valom. Temperature so se povzpele tako visoko, da zaradi vročine umirajo ljudje. Trpijo pa tudi druga živa bitja, z dreves padajo celo poginule opice. V zadnjih tednih so v mehiških tropskih gozdovih, ki se borijo s sušo in vročinskimi valovi, zabeležili večje število poginulih ogroženih opic vriskačev. Vročina vrtoglave vrednosti dosega tudi v Indiji, tam so oblasti zaradi izrednih vročinskih razmer odredile skrajšanje šolskega leta.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

Slovenija je drugič v zgodovini prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji, ki predstavlja mednarodni pravni okvir za varovanje Sredozemskega morja in njegove obale. V Portorožu sicer te dni poteka 23. konferenca držav pogodbenic, dogodek pa je programsko usklajen tudi s konferenco ZN o podnebnih spremembah v Dubaju.

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Slovenijo je prizadela zgodovinska povodenj. Prizori poplavljenih vasi, hiš, ki jih je voda neusmiljeno odnašala s seboj, ljudi, ki so na strehah čakali na pomoč, bodo v naši kolektivni zavesti vtisnjeni za vedno. Kaj je botrovalo nastanku tako ekstremnega padavinskega dogodka?

O energetskih stiskah se večinoma pogovarjamo pred zimo, redko se spomnimo, da je ta vedno bolj pereča težava tudi poleti. Kot pripoveduje Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus, se je raziskovanje energetske revščine do nedavnega osredotočalo predvsem na probleme pozimi, ko si ljudje ne morejo privoščiti dovolj ogretega stanovanja. Tako je problem poletne energetske revščine ostajal nekoliko v ozadju, čeprav ocene kažejo, da trenutno skoraj dvakrat več ljudi kot zimska prizadene poletna energetska revščina.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

42-letni Rahman Ali v vzhodnem predmestju indijske prestolnice New Delhi z zbiranjem in ločevanjem odpadkov zasluži manj kot tri evre na dan. To je naporno delo in njegov dom s pločevinasto streho ponuja le malo predaha pred vročino. Mesto so zajele peklenske temperature, zaradi vročine je v Indiji in Pakistanu v zadnjem vročinskem valu umrlo vsaj 90 ljudi. "A kaj moremo? Če ne bom delal, ne bomo jedli," oče dveh otrok opiše razpetost med tem, da poišče predah pred žgočimi temperaturami v rekordnem vročinskem valu in tem, da preživi svojo družino.

Indijci in Pakistanci se soočajo s peklenskim vročinskim valom. Raziskovalci v Gujaratu so odkrili, da je tako vroče, da zaradi onemoglosti z neba padajo celo ptice. Zaradi vročinskega vala se soočajo z izpadi elektrike, v Pakistanu pa je deroča voda, ki je bila posledica taljenja ledenika, odnesla celo most.

Nekatere nove raziskave znanstvenikov kažejo, da bi lahko izpostavljenost visokim temperaturam, ki so posledica podnebnih sprememb in vdihovanje onesnaženega zraka med nosečnostjo vodila do nekaterih zdravstvenih tveganj. Znanstveniki v šestih novih študijah ugotavljajo, da podnebna kriza predstavlja tveganje za zdravje fetusov, dojenčkov in otrok po svetu, piše britanski Guardian. Kot ocenjuje predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana, verjetno globalne podnebne spremembe posredno ali neposredno že vplivajo na reproduktivno zdravje, a opozarja, da imajo dosedanje raziskave na tem področju številne omejitve, pri nas pa kljub vsemu klimatske spremembe niso tako ekstremne.

Leto 2021 je bilo eno izmed sedmih najtoplejših let v zgodovini, so potrdili Združeni narodi. Lani so temperature ostale visoke kljub ohlajanju zaradi vremenskega pojava La Nina, so opozorili in dodali, da so vseh sedem najtoplejših let zabeležili od leta 2015 dalje.

V Argentini se gasilci spopadajo s številnimi gozdnimi požari, med katerimi je tudi požar, ki traja že več kot mesec dni. S požari se spopadajo v kar devetih od 23 argentinskih provinc. Stanje pa poslabšujejo veter, vročinski val, ki pesti državo, in pomanjkanje padavin.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano najbolj vročih v zgodovini meritev, je sporočil evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Znanstveniki so potrdili, da se je leto 2021 pridružilo predhodnim letom, ki podirajo temperaturne mejnike. Zvišujejo se tudi koncentracije ogljikovega dioksida in metana v ozračju.

Avstralske oblasti so proti lastniku zemljišča in dvema podjetjema podale več kot 250 obtožb o mučenju živali zaradi poboja 70 koal med akcijo čiščenja terena v letu 2020. Sojenje se bo predvidoma začelo februarja. V zadnjih letih je populacija koal v nekaterih delih Avstralije drastično upadla, med drugim zaradi gozdnih požarov in izgube naravnega habitata.

Pridelovalci bombaža v Egiptu se veselijo bogate letine. Navdušeni so tudi nad rastjo cen odkupne cene bombaža, ki se je skorajda podvojila. Razlog za dobro letino so višje temperature, h katerim so pripomogle tudi podnebne spremembe – bombaževec namreč za svojo rast potrebuje toploto in vodo. A medtem ko je to za pridelovalce in lastnike polj bombaževca dobra novica, strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi temperaturnih sprememb ogrožene letine žit, ki so ključne za prehransko varnost države. Naslednje leto bo Egipt gostil podnebno konferenco, ki je letos potekala v Glasgowu.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Na milijone morskih školjk, zvezd, rakov in ostalih obalnih organizmov je poginilo med vročinskim valom v Kanadi, ocenjujejo morski biologi. V Kanadi pa pustoši tudi več kot 170 gozdnih požarov. Kanadska vojska je že v pripravljenosti za pomoč, vlada pa svari pred dolgim in izzivov polnim poletjem.

Nova raziskava razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Aljasko so to poletje prizadele visoke temperature, ki so vplivale na povišanje temperature vode. Posledice vročinskega stresa so eden izmed razlogov, da je ogrožena populacija lososov, ki masovno poginjajo, opozarjajo znanstveniki.

V vročih poletnih dneh se otroška igra rada preseli na obalo. A kot opozarjajo v društvu za varovanje okolja in pomoč v stiski Reks in Mila, naj ta ne vključuje morskih živali. Te naj ostanejo v morju, opazuje in občuduje pa naj se jih z razdalje, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu.

Nov podnebni scenarij znanstvenikov v primeru, če se temperatura ozračja na globalni ravni dvigne za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, napoveduje, da bo v Londonu leta 2050 tako vroče kot v Barceloni, v Madridu pa kot v Marakešu. Ljubljani se po napovedih obeta največji dvig temperature od vseh evropskih mest, temperature se bi v naši prestolnici v najtoplejšem mesecu v povprečju lahko povzpele za osem stopinj Celzija.

Letošnje poletje se je šele dobro začelo, pa nam je že postreglo tudi s temperaturnimi rekordi. Huda vročina pa ne prizanaša niti morskim živalim. V Kaliforniji so tako zabeležili množičen pogin školjk, ki so se skuhale v lastnih lupinah.

Najdaljši evropski ledenik Aletsch v švicarskem kantonu Valais bo do konca stoletja zaradi globalnega segrevanja izginil. Domačini, ki živijo ob ledeniku, pravijo, da je mučno gledati "starega prijatelja, kako trpi". Pokrajina, v kateri so preživeli vse življenje, se pred njihovimi očmi spreminja zaradi človeškega pohlepa, pravijo.