vrečke

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Raziskava danske potrošniške organizacije je pokazala zaskrbljujočo raven PFAS, znanih kot 'večne kemikalije', v nepremočljivih jaknah, kupljenih prek spleta. Te snovi, ki so povezane z zdravstvenimi tveganji, so pogosto prisotne v tekstilu in drugih izdelkih. Potrošniške organizacije pozivajo k previdnosti pri nakupih in opozarjajo na potrebo po boljši regulaciji teh škodljivih kemikalij.

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Edina stvar, ki jo lahko obiskovalci uživajo v jami v nacionalnem parku Carlsbad Caverns v Novi Mehiki, je navadna voda. Hrana in prigrizki so prepovedani, in to z razlogom. Nedavno pa je nekemu obiskovalcu jame kljub prepovedi padla vrečka s koruznimi prigrizki, kar je močno vplivalo na ekosistem jame.

Različna semena zelenjave, rož in zelišč si lahko poleg knjig izposodite v goriški knjižnici Franceta Bevka. V zbirko so vključena doma vzgojena semena, ki so jih v knjižnico darovali uporabniki. Ni nujno, da so semena avtohtona, pomembno je le, da so domača in pridelana na čim bolj naraven način. V nobenem primeru pa v Knjižnico semen ni dovoljeno vnašanje kupljenih semen.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Kompostiranje je odličen način, s katerim reciklirate organske odpadke in naravno obogatite svoj vrt. Preverite, kako kompostirati doma in na kaj biti pozorni.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Biološki odpadki sodijo v rjave zabojnike ali v kompostnik na domačem vrtu. In čeprav v Sloveniji kar štiri petine odpadne hrane predelajo v kompostarnah in bioplinarnah, tako ni po vsej Evropi. V EU naj bi namreč zbrali le 34 odstotkov vseh bioloških odpadkov. Doslej obvezno ločevanje odpadne hrane denimo ni bilo obvezno v Franciji, a tudi tam so z novim letom uvedli obvezno zbiranje odpadkov hrane in s tem tudi obvezno 'kompostiranje'.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Za njih so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati, opozarjajo na NIJZ. V njih se skrivajo tudi dragocene kovine, ki tako pristanejo na odlagališčih.

Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.

Leta 2021 so začeli v Notranjskem parku zbirati semena travniških vrst. Kakšen pomen imajo travniki na območju Cerkniškega jezera in zakaj je treba shranjevati semena vrst, ki uspevajo tam? Kot odgovarjajo v Notranjskem parku, so travniki na Cerkniškem jezeru zelo pomembni za ohranjanje nekaterih rastlinskih vrst, posebno tistih, ki so vezane na mokrišča.

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Nova Zelandija je kot prva država na svetu v trgovinah prepovedala plastične vrečke za sveže prehranske izdelke, kot sta sadje in zelenjava. Tako je Nova Zelandija naredila nov korak v boju proti plastičnim odpadkom za enkratno uporabo.

Potapljači na grškem otoku Santorini so se podali v lov za nekoliko drugačnim plenom. Lovili so smrtonosne pasti za morski živelj, tako imenovane mreže duhov. Zapuščena ribiška oprema lebdi po morjih, v njo pa se zapletajo morski organizmi, ki se ne morejo več rešiti. A to ni samo 'temna plat' Santorinija, v oceanih lebdi 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Plastične vrečke so desetletja ležale praktično povsod. Ob cestah, na ulicah, v rekah, morjih, kjer so med drugim dušile morsko življenje. A po letih prizadevanj okoljevarstvenih skupin so jih marsikje povsem prepovedali. Več kot 100 držav je doslej uvedlo popolno ali vsaj delno prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Rezultati pa so se, kot so optimistični raziskovalci, končno začeli kazati.

Vsak dan od začetka januarja iz kraške udornice Ravnica odpeljejo za približno osem kontejnerjev odpadkov. Med njimi se najdejo deli motorjev, vozov, pa tudi lepo ohranjene embalaže že pozabljenih izdelkov, kot so vrečke, v katerih je bilo v 80. in 90. letih pakirano mleko, kovinske lončke, Jolly pralni prašek ... Gre za prvo organizirano čiščenje jame, ki velja za najbolj onesnaženo v Sloveniji. V preteklosti je bila jama zaradi svoje lege odlagališče odpadkov za širše zaledje Pivke. Sanacija je izredno zahtevna, pri tem si pomagajo z bagrom in žerjavom.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto, nas je narava vendarle obdarila z obilico svojih darov. Slovenske kmetije se tako lahko pohvalijo z bogato letino, kar se vsekakor splača izkoristiti. Naj bo torej vaša letošnja ozimnica dobro založena z izdelki lokalne pridelave, pri tem pa bodite pozorni na pravilno shranjevanje, da delo pridnih rok ne bo šlo v nič.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Najmanj 64 poginulih želv so v zadnjem času našli na vzhodni obali Združenih arabskih emiratov, analiza pa je pokazala, da so skoraj imele vse prebavila zamašena s plastiko.

Onesnaževanje je v bistvu antropogeni pojem. Kaj za nas pomeni, da je nekaj onesnaženo? Da so okoli nas – v vodi, zraku, tudi v zemlji, v tleh – snovi, ki nam škodijo. Take, ki vplivajo na naše zdravje.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Ko pomislite in začutite, kaj vse nam psi vsakodnevno dajejo in kako so vedno ob vas, se vam zagotovo porodi želja, da jim del tega povrnete in zanje izberete le najboljše sestavine. Za psa je najpomembnejše prav to, da je zadovoljen in zdrav, saj bo lahko le s tem uresničil ves svoj potencial, prav tako pa bo z nami in ob nas še dlje, kot bi bil morda sicer.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

Raziskovalci so v eni izmed manjših študij odkrili, da je v iztrebkih dojenčkov več mikroplastike kot v iztrebkih odraslih posameznikov. Krivec bi lahko bile plastične stekleničke in ostali plastični pripomočki ter igrače, ki se pogosto znajdejo v ustih najmlajših, predvidevajo.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Evropska komisija je predstavila smernice za pravila o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. Sprejela je tudi izvedbeni sklep o spremljanju in poročanju o ribolovnem orodju, ki vsebuje plastiko, in o zbranem odpadnem ribolovnem orodju. S tem želijo zmanjšati količino morskih odpadkov ter spodbujati prehod na krožno gospodarstvo.

Nejc Gajšek, 30-letnik, pred korono potovalni agent, zdaj pa strokovni sodelavec v referatu ene izmed fakultet, je imel dovolj pritoževanja in se je odločil, da je treba ukrepati. Smeti je začel pobirati med supanjem, kmalu pa tudi med tekom, kar je zdaj postala njegova stalnica. Kot ugotavlja, se je v koronskem času precej povečala količina odpadkov. "Menim, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi," razmišlja Nejc, ki zdaj poskrbi tudi za svoje bicepse, saj pri vsakem teku s seboj namesto uteži prenaša precejšnjo količino nabranih smeti.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Živeti povsem brez plastike se marsikomu še vedno zdi misija nemogoče. Toda v nemškem mestecu Billerbeck dokazujejo ravno nasprotno. Večina prebivalcev se po nakupih odpravi s trajno vrečko iz recikliranega materiala, pekarna prodaja piškote v steklenih posodah, prodajalci ne uporabljajo več plastičnih rokavic, ampak zgolj dezinfekcijsko pršilo.

Tri mesece in pol po podpisu kodeksa za zmanjšanje prodaje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je ta stopil v veljavo. Podpisalo ga je 33 slovenskih podjetij, ki so se tako prostovoljno zavezala, da plastičnih vrečk svojim potrošnikom ne bodo več prodajala.

Poljska vlada se je odločila za zaostritev prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Od septembra bodo morali trgovci za vse plastične vrečke, debelejše od 15 mikrometrov, zaračunati najmanj 5,7 centa. Doslej je "reciklažna dajatev" veljala za vrečke debeline med 15 in 50 mikrometrov, kar pa so trgovci izigravali s ponujanjem debelejših.

V Avstriji bodo plastične vrečke do leta 2021 stvar zgodovine. Avstrijski parlament je namreč v torek soglasno potrdil prepoved plastičnih vrečk po letu 2020. Gre za "mejnik v boju proti potrošniški mentaliteti", je dejala nekdanja avstrijska okoljska ministrica.

V Grčiji s posebnim eksperimentom ugotavljajo, ali bi lahko plastične odpadke v morju odkrivali s pomočjo satelitov. V ta namen so aprila v Egejsko morje pri otoku Lezbos spustili okvirje iz PVC-materiala, v katere so namestili plastenke in plastične vrečke.

Vlada je sprejela sklep, da s Trgovinsko zbornico Slovenije sklene dogovor v obliki Kodeksa o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah trgovin. Kodeks je prostovoljen in predvideva, da bodo lahke plastične nosilne vrečke z blagajn umaknjene s 1. septembrom.

Biorazgradljive vrečke lahko obremenjujejo naravo dlje časa, kot je bilo dosedanje prepričanje. Raziskave kažejo, da lahko te po treh letih pod morjem ali zemljo še vedno ostanejo v dobrem stanju in prenesejo več kot dva kilograma teže.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Pred enim od ljubljanskih nakupovalnih središč pozornost mimoidočih vzbuja stekleni zabojnik, ki je napolnjen s plastenkami in drugo plastično embalažo. Instalacija je del iniciative, s katero opozarjajo na težavo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in skušajo ljudi ozaveščati, da je treba spremeniti svoje navade.

Mikroplastika je že vsepovsod. Našli so jo v pitni vodi, rekah, najglobljih oceanih, morskih živalih, zemlji, tudi v človeku. Zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da so z njo onesnaženi tudi najbolj oddaljeni gorski vršaci Pirenejev. Veter lahko namreč onesnaženje raznaša vsepovsod.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Osrednja tržnica v Ljubljani je dobila vrečkomat, na katerem si lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko in se tako izognejo nakupu plastičnih vrečk.

Na obali Filipinov je zaradi 'želodčnega šoka', potem ko je zaužil 40 kilogramov plastičnih vrečk, poginil mlad kit. Morski biologi so bili zgroženi, ko so v njegovem želodcu našli 16 vrečk za riž in množico nakupovalnih vrečk. Objavili so tudi nazorne in pretresljive fotografije obdukcije kitovega želodca.

Tretješolci iz Nove Cerkve letos s pustnim kostumom niso odganjali le zime, ampak tudi plastične vrečke. S kostumi, s katerimi so v tradicionalni pustni povorki v Novi Cerkvi napovedali boj proti plastiki, so se pridružili kampanji o vplivu uporabe nosilnih plastičnih vrečk na okolje s sloganom 'Imam svojo vrečko.'

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.

Na vzhodu Indonezije je naplavilo mrtvega kita, oblasti pa so bile zgrožene nad tem, kar so našli v njegovem trebuhu. Med več kot šest kilogramov odpadkov so našteli kar 115 plastičnih kozarcev, plastične vrečke in celo natikače.