vlada

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

Trump je, odkar se je ponovno zavihtel na vrh ZDA, sprejel že številne odločitve, ki skrbijo okoljevarstvenike, od napovedi ponovnega izstopa iz pariškega podnebnega sporazuma do povečanja uporabe fosilnih goriv in vojne papirnatim slamicam. Eden izmed ukrepov, ki bi lahko škodil planetu, pa je prepoved dela od doma. Velik in glasen nasprotnik takšnega načina dela je prav njegov zaveznik Elon Musk, ki v številnih intervjujih zagovarja delo v pisarnah in nasprotuje delu od doma.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Francoska vlada se je odločila za znižanje subvencij za nakup električnih avtomobilov s takojšnjim učinkom. Po novem bodo na voljo v razponu med 2000 in 4000 evrov, medtem ko jih je dosedanji sistem omogočal v višini med 4000 in 7000 evrov. Prihodnje leto bo za subvencije na voljo skupno 700 milijonov evrov, kar je 800 milijonov manj kot letos.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

V Italiji so za boj proti modrim rakovicam imenovali posebnega komisarja, ki naj bi oblikoval strategijo proti širitvi te invazivne vrste v Sredozemlju, poročajo italijanski mediji. Modre rakovice, ki izvirajo iz Atlantika, ogrožajo nekatere vrste školjk in ribištvo, še posebej pa so se razširile v delti reke Pad v severnem delu Jadranskega morja.

Sicilija je še vedno v primežu peklenske suše, ki je ne prekine niti kapljica dežja. Med kmetovalci se širi obup. So na robu preživetja, bojijo pa se, da se bodo morali posloviti od svoje drobnice. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč ne morejo več skrbeti za živali. Največji otok v Sredozemlju se spopada z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih.

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Koralni grebeni so ključni element morske biotske raznovrstnosti, saj zagotavljajo habitat in hrano za številne morske vrste. A so zaradi množičnega turizma in podnebnih sprememb zelo ogroženi. Zato so projekti za ohranjanje in obnavljanje teh morskih ekosistemov izjemnega pomena. Enega takšnih izvajajo v Kolumbiji, kjer so si zadali cilj, da obnovijo 200 hektarjev koralnega grebena.

Katalonija se bori z vedno hujšo sušo. Proti njej se bodo v Barceloni borili s še strožjimi ukrepi za varčevanje z vodo, ki bodo morda prizadeli tudi turiste, in s plavajočo napravo za razsoljevanje. Ta je bolj učinkovita rešitev kot dostavljanje vode z ladjami, so prepričane mestne oblasti. Obrat bo začel delovati oktobra.

Plavalni del triatlona na letošnjih poletnih olimpijskih igrah bi lahko odpovedali, če bi se zaradi močnega deževja poslabšala kakovost vode reke Sene. Novico je na srečanju v okviru Sport Accorda v Birminghamu sporočil predsednik organizacijskega odbora iger v Parizu Tony Estanguet.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Iz Mehike prihaja zgodba s srečnim koncem. Žirafa, ki so jo poimenovali Benito, je maja lani prispela v svoj novi dom v Ciudad Juarez. A vremenski pogoji tam so vse prej kot ugodni za Benitovo življenje. Poleti je izpostavljen žgočemu soncu, pozimi pa ostremu mrazu. Aktivisti za zaščito živali so zato sprožili akcijo, ki je obrodila sadove. Pristojni so obljubili, da ga bodo premestili v bolj primeren park 2000 kilometrov stran. In Benito je 50-urno pot v bolj primerno življenje začel v ponedeljek.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Podjetje IKEA je na dogodku "Naredi prostor življenju" v trgovini IKEA Ljubljana razkrilo, da bo celotno poslovno leto 2024 posvetilo idejam in izdelkom za shranjevanje po vsem domu. Ključne rešitve obsegajo vse od knjižnih polic, predalnikov in vozičkov do škatel, registratorjev in ikonične nakupovalne vreče podjetja IKEA. S temi rešitvami v podjetju pomagajo kupcem pospraviti, ustvariti red in tako narediti prostor življenju.

Na Indonezijskem otočju Spermonde so lokalni ribiči zaradi preživetja uporabljali nelegalne metode krivolova. Prakse, kot je bombardiranje koralnih grebenov, da bi tako ulovili več rib, pa so privedle do katastrofalnih posledic. A nekateri so našli pravo pot in zdaj pomagajo pri obnovitvi naravnega bogastva, ki so ga uničevali tudi sami.

Si predstavljate, da se sprehodite po ulici in si pri tem brezplačno postrežete z jagodami, češnjami, sirom? V švicarski Ženevi so v prizadevanju, da zavržejo manj hrane, postavili že štiri ulične hladilnike, iz katerih si lahko mimoidoči postrežejo hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki jo donirajo podjetja ali posamezniki.

Pokvarjena zadrga, obrabljen podplat, strgani šivi ... Namesto, da bi takšna oblačila in čevlje vrgli v smeti in kupili nove, bodo francoski potrošniki dobili posebne finančne spodbude za to, da jih popravijo in obnovijo. S tem želi Francija zmanjšati količino tekstila, ki vsako leto konča na deponijah.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Glede na trenutno globalno porabo fosilnih goriv, bi lahko nafte, plina in premoga zmanjkalo najkasneje v naslednjih 50 letih, opozarjajo znanstveniki. Potrebe po električni energiji pa v današnjem vse bolj tehnološko naprednem svetu zgolj rastejo. Več kot nujno je torej, da družba pospešeno preide na obnovljive vire energije. Inflacija in energetska kriza so nas znova opomnile, kako pomembno je, da smo v vseh pogledih – tudi pri energetiki – čim bolj samooskrbni. A tudi tukaj se od prihodnjega leta obetajo spremembe. Preverite, kakšne.

Bi se za dobro planeta odrekli letenju ali zmanjšali količino mesa, ki ga zaužijete? Kot kažejo raziskave javnega mnenja, se spremembe življenjskega sloga, ki so jih pripravljeni uvesti Evropejci, razlikujejo od države do države.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Po svetu narašča število primerov poginulih sesalcev zaradi virusa ptičje gripe. V enem izmed primerov, gre sicer za osamljeni dogodek na farmi severnoameriških kun v Španiji, vse kaže, da je virus preskočil tudi med populacijo sesalcev. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da tega ne smemo prezreti, tudi WHO pravi, da je treba razmere pozorno spremljati, vendar tveganje za ljudi ostaja nizko.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Prestolnica Indonezije se pogreza. Obremenjena je s številnimi okoljskimi težavami, prenaseljenostjo in infrastrukturo, ki ne sledi potrebam mesta. Indonezijska vlada se je zato odločila, da bo to gromozansko težavo rešila tako, da bo prestolnico preselila in zgradila novo. A vsi niso prepričani, da je nova prestolnica, ki bo zrasla na otoku Borneo, dobra ideja. Otok je namreč zeleni raj, domačini ga imenujejo kar pljuča sveta, ki kipi od življenja. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da se obeta prava ekološka katastrofa, medtem ko oblasti zatrjujejo, da bo to prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.

Cigaretni ogorki so najpogostejši odpadek, ki ga prostovoljci najdejo, ko čistijo slovensko obalo. A okoljskega problema ne predstavljajo le pri nas, gre za enega najbolj trdovratnih odpadkov v svetovnih oceanih in izvor mikroplastike. V Španiji so odločili, da bodo morala stroške čiščenja za nepravilno odvržene cigaretne ogorke plačati kar tobačna podjetja oziroma proizvajalci cigaret.

Sredi meseca se bo izteklo petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v EU. Čeprav je nasprotovanje nadaljnji uporabi sredstva, ki ga spremljajo očitki o rakotvornosti, v Uniji precejšnje, bo Evropska komisija po pričakovanjih dovoljenje podaljšala še za eno leto. Medtem naj bi bila znana nova ocena tveganja za zdravje in okolje.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.

Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.

Evropski parlament je sprejel stališče o osnutku novih pravil, katerih namen je razširiti mrežo polnilnih postaj za avtomobile, tovornjake, vlake in letala na električni in vodikov pogon v Evropski uniji. Trenutno je v EU le okoli 377.000 polnilnih postaj za električna vozila, moralo pa bi jih biti vsaj še enkrat toliko, so opozorili. Nemčija je za gradnjo mreže polnilnic že zagotovila 6,3 milijarde evrov, s katerimi nameravajo po državi do leta 2030 postaviti milijon polnilnih postaj.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Vlada Nove Zelandije je razburila s predlogom obdavčitve na toplogredne pline, ki se sproščajo kot posledica iztrebljanja in spahovanja goveda. Kot pojasnjujejo, je to del načrta za boj s podnebnimi spremembami. Šlo bi za prvi takšen ukrep doslej, pravijo odločevalci, ki kmetom svetujejo, da lahko ta strošek pokrijejo tako, da posledično zaračunajo več za okolju prijaznejše izdelke.

Svet je priča zaskrbljujočemu izbruhu vremenskih katastrof. Zdaj ni več dvoma, da je to šele začetek mračnega davka, ki ga bodo podnebne spremembe zahtevale v prihodnjih desetletjih. Medtem ko se svetovni voditelji trudijo oblikovati in sprejeti politike, ki bi upočasnile segrevanje ozračja in ublažile njegove posledice, bo konferenca Združenih narodov COP27 o podnebnih spremembah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu nov preizkus uskladitve podnebnih ciljev, že sedemindvajseti pod sponzorstvom enega največjih svetovnih onesnaževalcev.

"Onesnažen zrak je resna težava, ki je ne vidimo. Zato ljudje velikokrat ne pomislijo nanj, čeprav je tihi ubijalec," opozarja Volker Becker- Battaglia iz Münchna, ki živi na eni bolj onesnaženih nemških ulic. Je član skupine prebivalcev, ki toži nemško vlado zaradi nevarno visoke ravni onesnaženosti zraka. V tožbi se sklicujejo na to, da je kršena njihova pravica dihati čist in zdrav zrak in da vlada ne stori dovolj, da bi zaščitila njihovo zdravje.

Iz Nepala prihajajo vzpodbudne novice. Z uspešnim programom za zaščito jim je v 12 letih uspelo skorajda potrojiti populacijo bengalskega tigra. A ob povečanju števila primerkov je hkrati naraslo tudi število srečanj veličastne živali s človekom, kar pomeni večje tveganje za konflikte in žal tudi za smrtne žrtve.

Nemški potniki so letošnje poletje lahko za devet evrov mesečno uporabljali skorajda vsa sredstva javnega prevoza. Zadnji dan avgusta se veliki nemški eksperiment v javnem prometu, ki so ga uvedli v času energetske draginje, končuje. "To je bil velik uspeh", ocenjujejo pristojni. Vlaki, avtobusi in tramvaji so to poletje tako prepeljali občutno več potnikov kot pred pandemijo. Rezultat pa: vsak peti potnik je znova odkril javni promet, pravijo na Deutsche Bahnu. Prav tako se je nekoliko izboljšala kakovost zraka, kaže študija Univerze v Potsdamu. Zaradi nenadnega porasta potnikov pa se seveda niso izognili nepopisnim gnečam v času praznikov in na linijah, ki vozijo do turistično zanimivih mest.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Savdska Arabija je razkrila načrte za svoj ambiciozni urbani projekt, ki so ga poimenovali The Line (oziroma Linija ali Črta). Mesto sredi puščave se bo raztezalo na dolžini 170 kilometrov in širini 200 metrov, v njem pa bo lahko živelo devet milijonov ljudi. Metropola naj bi se napajala s čisto energijo in delovala s pomočjo umetne inteligence.

Okolje v Avstraliji je v pretresljivem stanju in se še poslabšuje, ob tem pa se sooča z vse večjimi pritiski zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in rudarjenja, so opozorili v poročilu za leto 2021. Avstralske oblasti poročilo o stanju okolja pripravijo na vsakih pet let.