visoke temperature

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Nenavaden ulov na Pelješcu. Slovenci so s podvodno puško ulovili papagajko. Gre za eksotično ribo, ki živi v bolj toplih morjih. Zdaj pa se zaradi vse bolj toplega morja vse pogosteje pojavlja tudi v severnem Jadranu. In ni edina, zaradi vedno toplejšega morja se v jadranskem morju krepita pojava tropikalizacije in bioinvazije.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

V eni od znamenitih dunajskih sosesk so z barvito talno poslikavo popestrili notranje dvorišče, hkrati pa za nekaj stopinj Celzija znižali temperaturo pri tleh. Poslikava je namreč izdelana z inovativnimi premazi, ki odbijajo sončne žarke in s tem znižujejo temperaturo okolja.

Hrvaški raziskovalci opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Mineva tri leta, odkar se je življenje na ukrajinskih tleh povsem spremenilo. Vojna pa terja tudi visok okoljski račun. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini.Gozdni požari, ki so izbruhnili kot posledica vojne, so prispevali k 31-odstotnemu povečanju emisij v zadnjih 12 mesecih. V vojni se je od začetka 24. februarja 2022 izpustilo skoraj 230 milijonov ton ekvivalenta CO2. V zadnjih 12 mesecih se je skupna vrednost izpust povečala za 31 odstotkov in je zdaj enaka letnim emisijam Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške skupaj.

Ognjeni zublji goltajo Kalifornijo. Dodatno olje na ogenj pa prilivajo podnebne spremembe, menijo znanstveniki. Kaj je povzročilo apokaliptične prizore uničenja v času, ko na tem območju požarov ni pričakovati?

Z našim hišnim vremenarjem Rokom Nosanom smo se pogovarjali o tem, zakaj je tako težko napovedati, ali bo snežilo in kako debela snežna odeja nas bo pričakala. Pojasnil je tudi, da je trend zmanjševanja snega v Sloveniji zelo izrazit. Danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred 50 leti, ponazori. Količina snega in trajanje snežne odeje v nižinah bosta to zimo najverjetneje ostala pod 30-letnim povprečjem, napoveduje Nosan.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Po Evropi pustoši ciklon Boris, ki je prinesel uničujoče poplave in hud mraz. Takšna sprememba pa katastrofalno vpliva tudi na živalski svet. Tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije prihajajo srce parajoči prizori onemoglih, prezeblih in poginulih jat lastovk. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), je usoda lastovk žal v razmerah, ki smo jim priča zadnje dni, negotova.

Je bilo tudi vam to poletje še posebej vroče? Za Balkanom je najbolj vroče poletje, odkar so se pred 130 leti začele meritve na tem območju. V peklenski vročini so se kuhali tako prebivalci mest kot podeželja.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.

V Mehiki se še vedno borijo s smrtonosnim vročinskim valom. Temperature so se povzpele tako visoko, da zaradi vročine umirajo ljudje. Trpijo pa tudi druga živa bitja, z dreves padajo celo poginule opice. V zadnjih tednih so v mehiških tropskih gozdovih, ki se borijo s sušo in vročinskimi valovi, zabeležili večje število poginulih ogroženih opic vriskačev. Vročina vrtoglave vrednosti dosega tudi v Indiji, tam so oblasti zaradi izrednih vročinskih razmer odredile skrajšanje šolskega leta.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

Neobičajno visoke temperature in nizka količina padavin sta dele Sredozemlja spremenila v 'puščavo'. Španska pokrajina Katalonija je že razglasila izredne razmere zaradi suše, a še zdaleč ni edina pokrajina na Mediteranu, ki trpi zaradi pomanjkanja padavin. Kot kaže poročilo Evropskega observatorija za sušo, sta se v težavah med drugim znašli tudi Sicilija in Sardinija.

Rekordno vroče temperature morske vode lansko poletje in jesen so povzročile, da je poginilo več kot tri četrtine koral, ki so jih v zadnjih letih raziskovalci gojili na otočju Florida Keys. Grebene so z dodatnimi koralami naselili zato, da bi poskusili rešiti ogroženi vrsti koral, ki sta izjemno občutljivi na podnebne spremembe.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

Veveričjak, cunami riba, veliki seržant, gambuzija, skakavka ... Slovenski raziskovalci zaradi učinkovitega sistema monitoringa pogosto odkrijejo številne vrste rib, tudi take, ki jih v Jadranskem morju niso opazili še nikoli prej. Gre tako za tujerodne vrste, kot za vrste, ki jih poleti k nam privabljajo visoke temperature morja.

Za nami so turbulentni tedni vremenskih ekstremov. Medtem ko se v Sredozemlju borijo s požari, smo se pri nas s silovitimi neurji. Združeni narodi so opozorili, da je konec obdobja podnebnega segrevanja in da smo vstopili v obdobje 'podnebnega vrenja'. Če se znamo kdaj pošaliti, da je morje na počitnicah toplo kot v toplicah, pa to vedno bolj kot šala postaja resničnost. Vremenski ekstremi bi se lahko zaradi rekordnih temperatur morja nadaljevali v jesen, svarijo znanstveniki.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Študija ugotavlja, da kiti ubijalci ob Britanski Kolumbiji kažejo zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij oziroma PFAS. Raziskovalci so zaskrbljeni, da lahko visoke koncentracije t. i. večne kemikalije 4NP vplivajo na živčni sistem, kognitivne funkcije in ravni hormonov ter povzročijo, da so kiti bolj dovzetni za bolezni. Raziskovalci so sicer zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij, kot smo že poročali, odkrili tudi v ledu na Arktiki.

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Previsoke temperature za ta čas vplivajo na rastline in živali. Kažejo se neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih žuželk. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

V podrobni analizi trimesečnega poletnega obdobja od junija dalje britanska meteorološka agencija ugotavlja, da je v Angliji povprečna poletna temperatura letos znašala 17,1 stopinje Celzija. S tem je letošnje poletje postalo eno od dveh najbolj vročih v zgodovini Anglije.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

To poletje so se temperature morja tudi na sosednjem Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija pri slovenskih turistih, povzpele do rekordnih ravni. Na Mljetu so denimo izmerili 30 stopinj Celzija, v Dubrovniku temperatura morja kopalcem z 29 stopinjami Celzija prav tako ni prinesla želene temperature. Na Lastovu, Krku in v Splitu so zabeležili 28 stopinj Celzija. Znanstveniki se strinjajo, da so letos razmere ekstremne in da nadaljevanje tega vročega trenda ne pomeni nič obetavnega za morski svet.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

Ljudi skušamo ozaveščati o pomenu hrane, ki je pridelana brez kemije, najraje z lastnim zgledom, da se da in uspeva tudi drugače, pravi Mitja Senekovič. Mlada družinica je svoje korenine pognala v Prlekiji, kjer ekološko sadjarsko kmetijo Sen vodijo po načelih miroljubnega kmetijstva. "Gre za zavedanje in spoštovanje do zemlje, do narave, do drugih živih bitij," našteva Mitja, ki pravi, da je zanje ključno, da so večino časa v okolju, za katero je človek ustvarjen in v katerem je tudi srečen. Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vedno večje in ekološka pridelava sadja je prihodnost, je prepričan. Imajo tudi vizijo mestnih ali primestnih sadovnjakov, v katerih bi si lahko ljudje neomejeno in brezplačno nabirali ekološko sadje.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Leto 2021 je bilo eno izmed sedmih najtoplejših let v zgodovini, so potrdili Združeni narodi. Lani so temperature ostale visoke kljub ohlajanju zaradi vremenskega pojava La Nina, so opozorili in dodali, da so vseh sedem najtoplejših let zabeležili od leta 2015 dalje.

Zadnjih sedem let je bilo globalno gledano najbolj vročih v zgodovini meritev, je sporočil evropski servis za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Znanstveniki so potrdili, da se je leto 2021 pridružilo predhodnim letom, ki podirajo temperaturne mejnike. Zvišujejo se tudi koncentracije ogljikovega dioksida in metana v ozračju.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Število ekstremno vročih dni na leto, ko se temperature na določenih območjih na našem planetu povzpnejo nad 50 stopinj Celzija, se je v zadnjih 40 letih podvojilo. Prav tako se je povečalo število območij, kjer beležijo takšne ekstremne temperature.

Nekoč eno največjih jezer na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu se je v zadnjih desetletjih skrčilo za več kot polovico. Razlogov je več, med njimi pa prevladujeta neprimerno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe. Pred leti so sicer začeli z zaščitnimi ukrepi, a regijo znova pesti huda suša, ki stanje le še poslabšuje.

Hrvaški mediji so se razpisali o nenavadnih ugotovitvah hrvaških in italijanskih znanstvenikov, da se slanost Jadranskega morja viša in da to še nikoli ni bilo tako slano. Kot ocenjuje dr. Malačič z morske biološke postaje Piran, so zabeležene vrednosti res visoke, a iz tega ne moremo sklepati, da gre za trajno spremembo. Kaj to pomeni za morsko življenje na Jadranu? Nihanja slanosti niso tako velika, da bi ogrozila kakšno vrsto oz. združbo, saj so organizmi na nihanje slanosti prilagojeni, pa pojasnjuje dr. Mavrič.

V Sibiriji se zaradi neobičajno visokih temperatur že tretje leto zapored borijo z obsežnimi gozdnimi požari. Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v Jakutiji, ruski avtonomni republiki. Njena prestolnica Jakutsk, sicer najhladnejše mesto na svetu, pa je bila ovita v dim.

Na milijone morskih školjk, zvezd, rakov in ostalih obalnih organizmov je poginilo med vročinskim valom v Kanadi, ocenjujejo morski biologi. V Kanadi pa pustoši tudi več kot 170 gozdnih požarov. Kanadska vojska je že v pripravljenosti za pomoč, vlada pa svari pred dolgim in izzivov polnim poletjem.