več

Na Dunaju preizkušajo nov pameten sistem za spremljanje vlažnosti tal mestnih dreves, s katerim želijo poskrbeti za bolj trajnostno upravljanje zelene infrastrukture. Pričakujejo, da bodo lahko s pomočjo pametnih senzorjev zmanjšali porabo vode in hkrati izboljšati nego mladih dreves.

Več organizacij je začelo kampanjo z naslovom Manj kupuješ, manj škoduješ, s katero želijo spodbuditi odgovorne praznične odločitve ter podporo lokalnim pridelovalcem in slovenskemu kmetijstvu. S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo potrošnike spodbuditi, naj na praznično mizo postavijo lokalno in trajnostno hrano.

Gozdovi so pljuča našega planeta in naš pomembni zaveznik pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Radenski so zato v preteklih letih zasadili že več kot 80 tisoč novih dreves in obnovili že več kot dva hektarja uničenih gozdnih površin. O pomenu takih dejanj smo se pogovarjali z Lucijo Odar – po izobrazbi magistrico inženirko gozdarstva, po duši pa neumorno raziskovalko narave, ki se je pridružila njihovi letošnji akciji obnove koroških gozdov z droni.

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija. Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

Že tradicionalna obnova gozdov v organizaciji Radenske Adriatic se je letos uspešno odvila v občini Radlje ob Dravi. Z brezpilotnimi letalniki so se osredotočili na odpravo posledic vetroloma, ki je območje prizadel pred dvema letoma, pri čemer so jim pomagali predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, zaposleni in nadobudni učenci podružnične šole Vuhred. Prav mlade generacije, točneje osnovnošolce, pa v Radenski dodatno spodbujajo, da se udeležijo ustvarjalnega natečaja, s katerim želijo o pomenu gozda ozavestiti tudi širšo javnost.

Ko stopiš v laboratorij v Izoli, si težko predstavljaš, da tam nastaja nekaj, kar bi lahko popolnoma spremenilo način, kako gradimo stavbe. Med pipetami, mikroskopi in vzorci materialov nastaja ideja, ki zveni kot prihodnost: živa koža za stavbe. Ta inovacija je plod mednarodne, 13-članske ekipe, ki združuje strokovnjake z različnih področij: mikrobiologije, biotehnologije, materialne znanosti, kemije in informacijskih tehnologij.

V Sloveniji se večina gozdov pomlajuje naravno. Po poseku ali odmrtju odraslih dreves za novo življenje poskrbijo sosednja drevesa, saj iz njihovih semen, ki padejo na tla, vzklijejo mlada drevesca. A včasih narava potrebuje pomoč. Obsežne vremenske ujme in požari, ki smo jim priča v zadnjih letih, za sabo puščajo večje gole površine, zato je vsak prispevek k obnovi gozda dobrodošel in dragocen.

Platforma je inovativen koncept dogodkov in z njimi povezanih medijskih vsebin, ki združuje strokovnjake, gospodarstvo, politiko, splošno javnost in medije pri razpravi o najpomembnejših vprašanjih sodobne družbe. Sklepi dogodkov bodo lahko služili odločevalcem pri sprejemanju odločitev, pomembnih za družbo in prihodnje generacije.

Na Ibizi so ponosni na svojo avtohtono vrsto pisanega kuščarja. A ibiški stenski kuščar, ki se blešči v modrih barvah, in je endemit otoka, ki oprašuje rastline in zatira škodljivce, zato je ključen za tamkajšnji ekosistem, je ogrožen. Grožnjo pa mu predstavljajo invazivne kače in vedno več odpadkov na priljubljenih turističnih točkah.

Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Nenavaden ulov na Pelješcu. Slovenci so s podvodno puško ulovili papagajko. Gre za eksotično ribo, ki živi v bolj toplih morjih. Zdaj pa se zaradi vse bolj toplega morja vse pogosteje pojavlja tudi v severnem Jadranu. In ni edina, zaradi vedno toplejšega morja se v jadranskem morju krepita pojava tropikalizacije in bioinvazije.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Ciklame, korčki, soldatki, katanek, valjavica in še kaj... Vse to so poimenovanja za priljubljeno vijolično cvetlico. Vse to samo kaže, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens ) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne! Zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod, pripoveduje vodja botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Kot pojasnjuje, pa vendar ciklama raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Lev Blondie je nič hudega sluteč živel v prostranem naravnem parku v Zimbabveju. Bil je plemenski samec v najboljših letih. Veličastna žival je nosila tudi ovratnico, ki je dokazovala, da je Blondie del raziskovalnega projekta. A Blondie je kljub svojemu statusu sodelujočega v raziskavi padel pod streli lovca na trofeje. Ta ga je zvabil iz zaščitenega območja na lovišče, kjer ga je pokončal. Blondie, ki je tako prehitro zaključil svoje življenje, je bil samec v najboljših letih. Uboj leva, ki je bil del znanstvene raziskave v Zimbabveju, je sprožil gnus in neodobravanje zaščitnikov živali in številnih znanstvenikov.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.