ukrepi

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

V Ajdovščini so lani simbolično posadili prvo drevo v sklopu protivetrne zaščite. Načrtujejo namreč pravi zeleni ščit – kar 23-kilometrsko linijo protivetrnih pasov. Ta bodo pomagala zmanjševati vpliv burje in odnašanje rodovitne zemlje z območja Vipavske doline.

Sveti ibis, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu, je razprl krila in se iz svoje rodne Afrike razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. Dolgonogo ptico primerjajo z vsem znano nutrijo – njuni zgodbi sta podobni, saj se obe vrsti izjemno hitro razmnožujeta.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Francoska vlada se je odločila za znižanje subvencij za nakup električnih avtomobilov s takojšnjim učinkom. Po novem bodo na voljo v razponu med 2000 in 4000 evrov, medtem ko jih je dosedanji sistem omogočal v višini med 4000 in 7000 evrov. Prihodnje leto bo za subvencije na voljo skupno 700 milijonov evrov, kar je 800 milijonov manj kot letos.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Številne Slovence, ki se bi v službo pogosteje odpravljali s kolesom, je konec maja pritegnila informacija, da bo država subvencionirala e-kolesa. Povprečna subvencija znaša 439 evrov, ugotavljajo na MOPE, kjer so doslej odobrili za 1.831.906,19 evra subvencij. Z izvajanjem in odzivom ljudi so zelo zadovoljni, ali so bili ukrepi v zadnjih letih učinkoviti, pa bodo ocenjevali z raziskavo potovalnih navad, ki jo bo v prihajajočem letu znova opravil Statistični urad RS.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Strah pred invazivnim tujerodnim azijskim sršenom ne sme sprožiti nepremišljenega lovljenja sršenov, saj lahko s tem dosežemo nasproten učinek, so opozorili na Zavodu Republike Slovenije za varovanje narave. Kot svarijo, se nad sršene nikar ne spravljajte sami, ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih – lociranju in uničevanju gnezd s strani primerno opremljenih in usposobljenih služb, poudarjajo.

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Ste tudi vi opazili nenavadne prozorne žuželke, ki z dreves padejo na vas? To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. Še posebej v prestolnici se soočajo z invazijo teh tujerodnih stenic, ki so jih, ker spominjajo na čipko, poimenovali hrastova čipkarka. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj. "Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Pred 100 leti se je s podpisom pogodbe rodil Alpski varstveni park. Nastanek predhodnika Triglavskega narodnega parka predstavlja najpomembnejši mejnik v slovenskem naravovarstvu, poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. To je jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države, pravijo.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Katalonija se bori z vedno hujšo sušo. Proti njej se bodo v Barceloni borili s še strožjimi ukrepi za varčevanje z vodo, ki bodo morda prizadeli tudi turiste, in s plavajočo napravo za razsoljevanje. Ta je bolj učinkovita rešitev kot dostavljanje vode z ladjami, so prepričane mestne oblasti. Obrat bo začel delovati oktobra.

Dan ekološkega dolga za Slovenijo je tokrat napočil teden dni kasneje kot lani. Obeležujemo ga danes in to pomeni, da smo Slovenci porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. Kdaj bo letos nastopil globalni dan okoljskega dolga, še ni znano.

Prihajajo subvencije za električna kolesa. Država bo, če se boste odločili, da avtomobil zamenjate za kolo, primaknila 30 odstotkov. Namenjene bodo tistim, ki bodo želeli mestno električno kolo za premagovanje krajših razdalj. Namen razpisa je namreč spodbuditi uporabo koles za dnevne poti kot alternativo osebnim avtomobilom na krajših poteh. Kakšen odziv pričakujejo na ministrstvu? Kako napoved subvencioniranja e-koles vidijo v ljubljanski kolesarski mreži?

Avstrijski ledeniki bodo v nekaj desetletjih praktično izginili, sta v petek v Salzburgu opozorila Avstrijska planinska zveza (ÖAV) in Inštitut za geografijo in prostorske raziskave univerze v Gradcu. Povprečno se je namreč v zadnjem letu vseh 93 opazovanih ledenikov umaknilo za 23,9 metra, kar je rekordna vrednost, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, opisuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Ste tudi sami že kdaj pri nakupu doplačali za ogljično izravnavo izdelka ali storitve? Ste se vprašali, ali je z vašim prispevkom nekje res zraslo drevo in kako to uspeva? Raziskovalci so zdaj ugotovili, da lahko takšne prakse okolju celo škodujejo. Sajenje dreves naj bi bilo eno izmed orožij v boju proti podnebnim spremembam, a če je to nepremišljeno, na napačnih lokacijah, lahko v resnici planet še segreva, opozarjajo v novi raziskavi.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov, opozarjajo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus. Na ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji načrtovano in usmerjeno. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pojasnjujejo.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Neobičajno visoke temperature in nizka količina padavin sta dele Sredozemlja spremenila v 'puščavo'. Španska pokrajina Katalonija je že razglasila izredne razmere zaradi suše, a še zdaleč ni edina pokrajina na Mediteranu, ki trpi zaradi pomanjkanja padavin. Kot kaže poročilo Evropskega observatorija za sušo, sta se v težavah med drugim znašli tudi Sicilija in Sardinija.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni zaradi najdbe ene izmed najbolj invazivnih vrst školjke v dolini reke Neretve. Školjka trikotničarka pa ni neznanka v naših vodah. Pred več kot desetletjem se je pojavila v Blejskem jezeru in takrat precej prestrašila. Prisotna je tudi v reki Dravi. Pri prenosu tujerodnih vrst je namerno ali nenamerno običajno prisoten človek, glavna načina prenosa sta denimo s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Preiskovalni novinarji so pod drobnogled vzeli sheme ogljičnih izravnav. Ugotovili so denimo, da so nekateri certifikati, ki obljubljajo sajenje dreves v deževnih gozdovih, v resnici ničvredni. Kje se zaplete, kje so ovire za uspešno izvajanje takšnih shem? Ogljičnih izravnav ne smemo uporabljati kot izgovor za odlaganje sistemskih reform proizvodnje in rabe energije, ki so nujno potrebne – na koncu moramo drastično zmanjšati emisije, da bi preprečili katastrofo, in samo z izravnavo tega nikoli ne bomo dosegli, izpostavljajo pri Focusu.