ukrepanje

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Papež Frančišek je v sredo prejel prvi električni papamobil. Prehod na električno vozilo je v skladu z usmeritvami papeža, ki je skrb za okolje izpostavil kot eno glavnih tem svojega papeževanja.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je julija potrdila prvo najdbo škodljivega japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Po tem so na počivališču Lukovica ujeli še tri, na ljubljanskem barju pa enega. Dokler gre za izolirane najdbe posameznih hroščev v pasteh in ni zaznane škode na gostiteljskih rastlinah v naravi, stanje ni zaskrbljujoče, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obe najdbi nista povezani, saj je lokacija Barje oddaljena več kot 22 km zračne črte od lokacije Lukovica, izpostavljajo.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Plavalni del triatlona na letošnjih poletnih olimpijskih igrah bi lahko odpovedali, če bi se zaradi močnega deževja poslabšala kakovost vode reke Sene. Novico je na srečanju v okviru Sport Accorda v Birminghamu sporočil predsednik organizacijskega odbora iger v Parizu Tony Estanguet.

Na obalo severne Španije je v zadnjih tednih naplavilo ogromno plastičnih delcev, potem ko je s tovorne ladje padel kontejner s 25 tonami plastičnih peletov. Kljub obsežni čistilni akciji, se krepijo bojazni pred okoljsko katastrofo.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

V Barceloni in okolici se spoprijemajo s hudo sušo. Katalonske oblasti se bojijo, da bodo morali vodo v prihodnjih mesecih mestu dostavljati z ladjami. Prižgali so vse alarme, saj jim, kot pravijo, izredno stanje zaradi suše morda grozi že v naslednjih tednih. Zato so še zaostrili omejitve za porabo vode.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Dogovor o finančni pomoči državam v razvoju zaradi posledic podnebnih sprememb je bil bolj kot ne potreben na simbolni ravni, je o glavnem mejniku podnebnega vrha v Egiptu dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Obenem je bila kritična do slabega izplena na področju zmanjševanja izpustov in konkretnejših zavez o opuščanju vseh fosilnih goriv.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

To poletje smo bili med drugim priča uničujočim poplavam, ki so Pakistan spremenile v reke, odnesle več kot 1700 življenj in domove 33 milijonov ljudi, za seboj pa pustile približno 10 milijard evrov škode. Toda Pakistan v skupnem merilu izredno malo prispeva k podnebnim spremembam, ki napajajo podnebno krizo, prav tako kot večina držav v razvoju, kjer prebivalci in okolje trpijo najhujše posledice zaradi izkoriščanja naravnih virov in onesnaževanja planeta razvitih držav. Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj. Svetovni voditelji naj bi v to jabolko zagrizli na tokratnem COP27 v Egiptu.

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Svet je priča zaskrbljujočemu izbruhu vremenskih katastrof. Zdaj ni več dvoma, da je to šele začetek mračnega davka, ki ga bodo podnebne spremembe zahtevale v prihodnjih desetletjih. Medtem ko se svetovni voditelji trudijo oblikovati in sprejeti politike, ki bi upočasnile segrevanje ozračja in ublažile njegove posledice, bo konferenca Združenih narodov COP27 o podnebnih spremembah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu nov preizkus uskladitve podnebnih ciljev, že sedemindvajseti pod sponzorstvom enega največjih svetovnih onesnaževalcev.

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

Ali lahko podnebne spremembe povzročijo propad svetovne družbe ali celo morebitno izumrtje človeške vrste? Trenutno je to nevarno preslabo raziskana tema, v novi študiji ugotavljajo znanstveniki. Hkrati pa menijo, da obstaja veliko kazalnikov, ki kažejo na to, da bi lahko podnebne spremembe povzročile globalno katastrofo. Posledice podnebnih sprememb že prehitevajo napovedi podnebnih modelov.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob letošnjem svetovnem dnevu so poudarili pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Leta 2007 je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Rodila se je ena najbolj prepoznavnih okoljskih akcij, ki so jo poimenovali Ura za Zemljo. Nastala je iz obupa ljudi nad neaktivnostjo odločevalcev za zaščito planeta in z željo, da bi obup na svetu zamenjalo upanje za okolju bolj prijazno prihodnost. Danes se Uri za Zemljo pridružuje več kot 190 držav. Tudi sami ste lahko simbolično ugasnili luč in se zavezali k bolj odgovornemu ravnanju z našim planetom.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Kalifornijske oblasti so sporočile, da so ognjeni zublji zadnji dve leti terjali vsaj 10.000 najvišjih in najstarejših dreves na svetu. V Kaliforniji je divjanje gozdnih požarov močno prizadelo velikanske sekvoje. Ker so izjemnega pomena za planet in pomembna naravna dediščina, so jih v nacionalnem parku Sequoia to poletje gasilci reševali celo z ognjevarnimi odejami. Končna črna statistika pa: ogenj je samo v dveh letih po ocenah uničil več kot tretjino populacije sekvoj, uničujoči plameni so letos pogoltnili med 2261 do 3637 mogočnih dreves, leto prej pa približno 7000.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Medtem ko se podnebna konferenca COP26 še ni končala, je že znano prizorišče naslednje. Novembra 2022 bo v Egiptu, so na četrtkovem plenarnem zasedanju odločili delegati na konferenci v Glasgowu. Za gostitelja podnebne konference leta 2023 pa se potegujejo Združeni arabski emirati.

Hitro ukrepanje vlad v regiji je nujno, pred podnebno konferenco COP 26 pozivajo v Svetovnem skladu za naravo WWF Adria. "V zadnjih letih je Balkan močno prizadelo globalno segrevanje, postal je izredno občutljiv na podnebne spremembe. Zabeleženo je povišanje povprečne temperature za 1,2 stopinje Celzija, glede na uporabo lokalnih in mednarodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prihodnjih letih pa pričakujemo dodatno segrevanje od 1,7 do 4 stopinje Celzija," opozarjajo. Vse, ki jih skrbi za planet, vabijo, da se pred začetkom COP26 v Glasgowu pridružijo kampanji #WeWontForget in voditeljem pošljejo sporočilo, da njihove obljube o ublažitvi podnebne krize ne bodo pozabljene.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Voda je vir življenja. Zato je spremljanje kopičenja odpadkov v vodnih ekosistemih nujno za ohranjanje čistega okolja, saj nam omogoča hitro ukrepanje v primeru onesnaženosti. In če onesnaženost morja s plastiko in umetnimi vlakni znanstveniki in okoljevarstveniki že dlje časa spremljajo, pa je tovrstnih raziskav o stanju jezer bolj malo. Znanstveniki so zato analizirali količino mikroplastike v 67 evropskih jezerih, med njimi tudi v Blejskem jezeru. Ugotovili so, da je mikroplastike v jezerih več, kot so sprva predvidevali.

Kar deset metrov in pol široki ter več kot pet metrov visoki 'orjaški korali', stari štiri stoletja, se je uspelo do pred kratkim skrivati v Velikem koralnem grebenu. Znanstveniki so nad odkritjem ene največjih in najstarejših kolonij koral v tem ranljivem ekosistemu navdušeni. Veliki avstralski koralni greben velja za eno največjih naravnih čudes sveta in je že več kot tri desetletja pod Unescovo zaščito. V zadnjih letih pa je zaradi globalnega segrevanja, ki je vplivalo na dvig temperature morske vode, na tem območju odmrlo kar 30 odstotkov koral.

Vse pogosteje v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Letošnji julij, ko smo tudi v Evropi zabeležili številne ekstremne vremenske pojave – katastrofalne poplave, vročinske valove in požare – je tudi najtoplejši mesec v zgodovini meritev doslej. Globalna temperatura v letošnjem juliju je bila najvišja v mesecu juliju v 142 letih meritev, kažejo sveži podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).

Skoraj 410 milijonov ljudi bi lahko bilo do leta 2100 ogroženih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja. Najbolj ogrožena in najranljivejša so območja v tropih, svarijo znanstveniki. Zaradi podnebnih sprememb se gladina morja dviga, pogostejše in hujše nevihte pa povečujejo možnost poplav na obalnih območjih. Občutno zvišanje gladine morja bi lahko imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, v katerih domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

20 velikih korporacij je v zadnjega pol stoletja prispevalo za več kot tretjino vseh izpustov CO2 in metana v okolje. Katera so ta podjetja, kdo so lastniki in kdaj so se začela prva opozorila glede nevarnosti izpustov CO2 na podnebne spremembe?

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Oslo želi izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 95 odstotkov. Med drugim načrtujejo popoln prehod na vozila brez izpustov v mestu. Nekateri sicer takšne drzne napovedi pripisujejo bližajočim se lokalnim volitvam. Tudi z dunajskega letališča so sporočili, da si prizadevajo postati ogljično nevtralni. Medtem pa okoljevarstveniki pozivajo nemško vlado, naj si zastavi ambicioznejše podnebne cilje.

Okoljski aktivisti so v petih mestih v Veliki Britaniji z blokado več cest začeli petdnevno "poletno vstajo". S pisanimi ladjami, ki so jih pripeljali na ulice, so aktivisti skupine Extinction Rebellion ustavili promet v Cardiffu, Glasgowu, Bristolu, Leedsu in Londonu.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Pretekli konec tedna so neznanci v okolici Ljubljane tik ob cesti in gozdu odvrgli veliko količino smeti. Videti je, kot da so jih odložili kar s tovornjaki. Občinski inšpektorji so že sprožili postopek, da bi našli krivca za onesnaževanje. Primer preiskuje tudi policija.