twitter

Znanstveniki so opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Podnebni aktivisti skupine Zadnja generacija so za krajši čas blokirali brennersko avtocesto pri kraju Matrei am Brenner na avstrijskem Tirolskem. Zaradi protesta je nastal približno štiri kilometre dolg zastoj. Policija je v manj kot eni uri protestnike v celoti odstranila z avtoceste, tako da se je promet znova sprostil.

Hmelj je precej zahtevna rastlina. Zaradi podnebne krize so zato obeti za njeno prihodnost nič kaj optimistični. Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol. Španski startup je tako začel z gojenjem hmelja v skladiščih, kjer ima rastlina umetno ustvarjene pogoje za rast.

V Nemčiji rojeni podnebni aktivistki, ki uporabnike družbenih omrežij po videzu spominja na pevko Shakiro, grozi deportacija iz Avstrije. Tam je namreč vidnejša pripadnica gibanja podnebnih aktivistov The Last Generation, ki se v vedno številnejših akcijah 'prilepijo' na ceste, da bi opozorili na posledice podnebnih sprememb. Proti deportaciji se je želela boriti z ljubeznijo. Da bi lahko ostala v Avstriji, je iskala ženina in dobila 200 ponudb. A seveda ni mislila resno, šlo je le za provokacijo, je pojasnila.

Znanstveniki so razvili biomolekularno steklo, ki ga je mogoče natisniti v 3D-tehniki in vliti v kalupe. Po koncu uporabe pa bi lahko razpadlo skupaj z organskimi odpadki. Ker pa je manj trdno od standardnega stekla, ni primerno za izdelavo steklenic, lahko pa bi ga uporabili za izdelavo fleksibilnih, miniaturnih naprav, na primer za leče mikroskopov.

Jezero Montbel je dih jemajoče turkizno jezero, ki se razteza ob vznožju Pirenejev. Je pomembno zatočišče za živali, pomemben vir namakanja za kmete in vode ter raj za turiste. Toda po najbolj suhi zimi v več kot šestih desetletjih je le še senca samega sebe.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

Najstarejša kopenska žival na svetu letos praznuje svoj 190. rojstni dan. Jonatan, ki je sejšelska želva velikanka, se je izvalil leta 1832. 'Doživel' je izum telefona in znamk in preživel čas obeh svetovnih vojn. Jonatan spada med plazilce, ki jim grozi izumrtje. Ravno te dni v kanadskem Montrealu poteka zasedanje Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, kjer so pozvali k 'mirovnemu sporazumu z naravo'.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Morske biologe navdušuje posnetek čudovite meduze, ki jo je ujel potapljač med potopom v Papui Novi Gvineji. Znanstveniki si med seboj niso enotni o tem, ali gre za novo vrsto meduze ali za doslej v divjini le enkrat opaženo skrivnostno vrsto Chirodectes maculatus.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Indijci in Pakistanci se soočajo s peklenskim vročinskim valom. Raziskovalci v Gujaratu so odkrili, da je tako vroče, da zaradi onemoglosti z neba padajo celo ptice. Zaradi vročinskega vala se soočajo z izpadi elektrike, v Pakistanu pa je deroča voda, ki je bila posledica taljenja ledenika, odnesla celo most.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Po slikoviti španski železniški liniji Maresme se potniki že več kot 170 let prevažajo iz Barcelone do Costa Brave – a koliko časa bodo potniki lahko uživali v vožnji z vlakom, ki jih popelje 'po morju'?

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Plamenca, ki je pobegnil iz ameriškega živalskega vrta, so po 17 letih opazili živega in zdravega. Na priborjeno svobodo je poletel, ker so mu oskrbniki pozabili 'pristriči peruti', tako pa je do svojega novega bivališča v vseh teh letih prepotoval več kot 1126 kilometrov. Zdaj je v svojih dvajsetih letih, svoj novi dom pa je našel v Teksasu.

Na plaži v avstralskem Novem Južnem Walesu so mimoidoči naleteli na srce parajoč prizor. Na kopno je naplavilo poginulo želvo velikanko oziroma orjaško usnjačo. Oblasti menijo, da bi lahko bila smrt ogrožene vrste želve posledica močnega deževja, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Zaradi tega je namreč v ocean naplavilo še več plastičnih odpadkov, ki jih lahko želve zamenjajo za hrano.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Hillov podkovnjak, za katerega so se naravovarstveniki že bali, da je izumrl, se življenja še vedno 'oklepa' v deževnem gozdu Nyungwe v Ruandi, so ugotovili raziskovalci. Vsaka vrsta, ki nam jo uspe ohraniti, je dragocena. Netopirji nam denimo kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Prisotnost pestrega nabora različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij – tudi za ljudi.

Pravi čudež je, da so si kiti grbavci, ki so bili že na robu izumrtja, opomogli. A zdaj jim grozijo nove nevarnosti, saj to pomeni tudi več tragičnih srečanj s plastičnimi pastmi, ki jih v oceanih za seboj pušča človek. Wayne Philips ima posebno misijo – reševanje kitov, ki se zapletejo v ribiške mreže. 51-letni morski biolog iz Queenslanda v Avstraliji namreč s svojo ekipo rešuje kite grbavce. Člani ekipe, ki so se poimenovali ‘rezalci’, so opremljeni s palico, podobno ribiški, ki ima pritrjeno rezilo, to pa ne more poškodovati kita, ki ga rešujejo. Delujejo v parih, saj je reševanje tako psihično in fizično zahtevno, da bi se sicer utrudili v boju z ribiško opremo, zapleteno v mogočne živali, njihovo misijo opisuje britanski Guardian.

Kitajska je svet pred kratkim navdušila z uspešnim prižigom 'umetnega sonca'. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, pojasnjuje vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).

"Takšno srečanje je neopisljivo," pravi morska biologinja, ki je imela izjemno srečo, saj je med snorkljanjem v avstralskem Queenslandu posnela izjemno redko vrsto hobotnice Tremoctopus. Takšna srečanja v naravnem okolju so izjemno redka.

Naravovarstvenica in znanstvenica Evangelista Apelis je na Papui Novi Gvineji začela prelomno modro-zeleno zgodbo. S svojo ekipo ji je uspelo nekaj lokalnih skupnosti prepričati, da ženskam, za katere velja prepoved potapljanja, vendarle dovolijo, da se lahko potopijo pod morsko gladino in tako varujejo njihove največje naravne zaklade – koralne grebene. Projekt si je prislužil prestižno okoljsko nagrado Združenih narodov za leto 2021.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

Prizori iz Tajske prikazujejo zavrženo ribiško opremo, tako imenovane mreže duhov, ki prekrivajo in dušijo celotne koralne grebene, s tem pa ogrožajo te izjemno dragocene ekosisteme. Plastične pasti tako povzročajo beljenje koral. Potapljači tam opravijo več čistilnih akcij, katerih cilj je osvoboditi grebene, ki lahko tako znova 'zadihajo'.

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

Kar deset metrov in pol široki ter več kot pet metrov visoki 'orjaški korali', stari štiri stoletja, se je uspelo do pred kratkim skrivati v Velikem koralnem grebenu. Znanstveniki so nad odkritjem ene največjih in najstarejših kolonij koral v tem ranljivem ekosistemu navdušeni. Veliki avstralski koralni greben velja za eno največjih naravnih čudes sveta in je že več kot tri desetletja pod Unescovo zaščito. V zadnjih letih pa je zaradi globalnega segrevanja, ki je vplivalo na dvig temperature morske vode, na tem območju odmrlo kar 30 odstotkov koral.

Prodaja prvega električnega avtomobila turške proizvodnje se bo predvidoma začela konec leta 2022. Kot so poudarili v TOGG, v naslednjih dveh letih načrtujejo tudi vstop na evropski trg. Sprva bo turški e-avtomobil na voljo na nemškem trgu, nato pa naj bi se prodaja razširila po vseh evropskih trgih.

Ena izmed najbolj ogroženih vrst kitov na svetu doživlja pravi mali 'baby boom'. Raziskovalci so navdušeno delili, da so v zalivu Cape Cod opazili tri biskajske kitovke z mladiči. Gre za ekstremno ogroženo vrsto kitov.

Inšpektorat za okolje in prostor, finančna uprava ter policija so novembra izvedli dve koordinirani akciji nadzora pošiljanja odpadkov prek meja. Preglede so opravili na avtocestnem počivališču Barje pri Ljubljani in v Luki Koper, pri tem pa ugotovili več kršitev, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Te dni so ene najbolj priljubljenih plaž na jugu Jadrana povsem spremenile svoj videz. Plastenke, kanistri, tudi pnevmatike in nešteto plastičnih vrečk – vse to je namreč na peščene plaže in v pristanišča naplavilo morje. 

Plastenke Ecover, ki so v 50 odstotkih izdelane iz v ocean odvržene plastike, predstavljajo začetne korake v borbi proti velikemu okoljskemu problemu. Vsako leto v morja in oceane odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Če bo šlo tako naprej, bo teža odvržene plastike do leta 2050 presegla težo vseh rib, ki plavajo v oceanih.

Na Kitajskem, kjer imajo hude probleme z onesnaženostjo s smogom, so v prestolnici province Shaanxi Xianu postavili sto metrov visok stolp, trenutno največji čistilnik zraka na svetu.

Kako pomembna je zaveza k trajnostni politiki, je pokazala novozelandska ministrica za ženske Julie Anne Genter, ki se je na porod odpeljala kar s kolesom. Kot je pojasnila simpatična članica Zelenih, jo je kolesarjenje spravilo v boljšo voljo.

Na vzhodu Indonezije je naplavilo mrtvega kita, oblasti pa so bile zgrožene nad tem, kar so našli v njegovem trebuhu. Med več kot šest kilogramov odpadkov so našteli kar 115 plastičnih kozarcev, plastične vrečke in celo natikače.