trg

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Brazilija je v kripljih suše. Kar pa je slaba novica tudi za ljubitelje krave. Račun presušenih rek in žgočih temperatur bodo namreč plačali tudi pridelovalci kavovca. Zaradi bornega pridelka, ki ga narekuje najhujša suša v zadnjih 70 letih, in požarov, ki so se razširili na marsikatero plantažo, grozi, da bodo cene opojne tekočine na globalnih trgih še dražje.

Melbourne je zadnji v vrsti mest, ki se odločajo za prepoved izposoje električnih skirojev. Prepoved je posledica nezadovoljstva prebivalcev, z njo pa se strinja tudi župan Nicholas Reece, ki je izpostavil, da so bili električni skiroji po mestu raztrošeni kot konfeti.

Glavni cilj energetskih skupnosti v Evropi ni samo ustvarjanje dobička, ampak tudi uresničevanje nekaterih socialnih in okoljskih ciljev, med katerimi je tudi odpravljanje energetske revščine. V EU si namreč približno petina prebivalstva, kar je več kot 100 milijonov ljudi, poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. S Chrisom Vrettosom smo se dotaknili nekaj dobrih praks preprečevanja energijske revščine, kot poudarja, so glavni krivec zanjo fosilna goriva, odgovor za njeno preprečevanje pa leži v obnovljivih virih energije.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Nizozemski kmetje se soočajo s posledicami ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na velikost in obliko pridelkov. A so našli rešitev: s pomočjo množičnega financiranja prodajajo 'nepopolne' pridelke in izdelke iz njih.

Ljudje imamo vedno večje apetite. Želimo večja vozila in stanovanja, novo pohištvo, vedno več gospodinjskih aparatov. Želimo si potovati dlje in pogosteje, naši domovi so napolnjeni z izdelki, ki jih redko uporabljamo, prav tako se omare šibijo od odvečnih oblačil. S pomočjo Vodnika po trajnostni potrošnji, ki je nastal na Agenciji za okolje RS, lahko spremenimo svoje potrošniške navade in tako ohranimo zdravje našega planeta in s tem tudi zdravje nas samih.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

V Piranu so predstavniki okoljevarstvene organizacije Greenpeace Slovenija simbolično postavili prvo vetrnico na Obali. Z akcijo so pozvali k določitvi jasnih pravil za postavljanje vetrnih elektrarn, ki bi ustrezala tako investitorjem kot prebivalcem v okolici objektov. Kot pravijo, se zavzemajo za boljšo izrabo potenciala vetra v Sloveniji.

V konzervah so na voljo nekateri od najbolj priljubljenih izdelkov podjetja Podravka, stoodstotna reciklabilnost pa je samo ena od številnih prednosti, ki jih takšna embalaža prinaša.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Kolesarjenje v službo je lahko do 26. maja nagrajeno. Ob posameznikih, ki bodo beležili prekolesarjene kilometre, pa se v izziv lahko prijavijo tudi delodajalci in ekipe. Po Sloveniji bodo v prihodnjih tednih potekale brezplačne popravljalnice koles.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Na ulicah mimo nas vsak dan drvi več električnih skuterjev, skirojev in koles. Uporaba električnih vozil zaradi okoljevarstvenih prizadevanj narašča. In čeprav je to nedvomno korak v pravo smer, se je treba zavedati, da imajo nove tehnologije tudi določena tveganja. Eno izmed takih je požarno. Tako električna vozila kot druga prevozna sredstva, gnana na elektriko, poganja električni motor, ki ga napajajo li-ionske baterije. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Stroka že išče ustrezne rešitve, ki ne bodo posegale v možnost uporabe električnih vozil, a bodo hkrati zagotavljale varnost uporabnikov.

Pokvarjena zadrga, obrabljen podplat, strgani šivi ... Namesto, da bi takšna oblačila in čevlje vrgli v smeti in kupili nove, bodo francoski potrošniki dobili posebne finančne spodbude za to, da jih popravijo in obnovijo. S tem želi Francija zmanjšati količino tekstila, ki vsako leto konča na deponijah.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Po številu električnih avtomobilov na cestah Kitajska močno prednjači pred ostalimi državami. A z vse več električnimi vozili se pojavlja tudi vse več težav z njihovim polnjenjem. Zato tamkajšnja podjetja iščejo rešitve za to zagato. Ena od rešitev so tudi mobilne robotske polnilnice, ki omogočajo polnjenje vozil tudi, ko so vse vtičnice na polnilnih postajah zasedene.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Predvsem po letu 2025 lahko pričakujemo, da bo število odpadnih modulov zelo naraslo, s tem pa tudi potrebe in zahteve po reciklaži. Zaradi masovnega obsega recikliranja bodo v bližnji prihodnosti posledično tudi finančni modeli postali bolj dobičkonosni in privlačnejši za podjetja in investitorje, razmišlja dr. Marko Jošt z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Zato je vsak korak v smer reciklaže odsluženih sončnih panelov še kako pomemben. Avstralski znanstveniki so pred kratkim naredili nov korak k preprostejši reciklaži sončnih modulov.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Si predstavljate, da imate v omari dvojne kopalke, ki so videti povsem enako? A za izdelavo prvih potrebujete fosilna goriva, ki močno obremenjujejo okolje, za proizvodnjo drugih pa ostanke sladkorjev, njihova izdelava pa je imela na okolje bistveno manj škodljivih vplivov? Da je kaj takšnega mogoče, dokazuje peščica podjetij, ki iz bionajlona, ki ima povsem enake lastnosti kot običajni najlon, že izdelujejo proizvode, kot so predpražniki za avtomobile in različni tekstilni izdelki.

Bill Gates se otepa očitkov, da je dvoličnež in del okoljskega problema. Medtem ko se namreč glasno zavzema za okolje in okoljski aktivizem, po svetu potuje s svojim zasebnim letalom. Slednja pa so okoljsko najbolj obremenjujoč način prevoza.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V EU je bilo letos nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot lani, v poročilu ugotavlja združenje Solarpower Europe. Kot so sporočili, je največ elektrarn namestila Nemčija, sledili sta Španija in Poljska. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v EU se je letos povečala za četrtino na 208,9 gigavata.

Ljubljana je praznični program letos obogatila s posebno Mizo za vsakogar, na kateri bodo svoje mesto in glas dobili vsi tisti, ki so sicer pogosto spregledani v družbi. V času praznikov boste lahko v Mastercard praznični vasici in Pop-up restavraciji v središču prestolnice sedli za mizo skupaj s tistimi, ki se soočajo s posebnimi izzivi in pogosto naletijo na ovire pri vsakodnevnem življenju. Ob vrhunski kulinariki najboljših slovenskih kuharskih mojstrov in izbrani pijači se bodo odpirale teme in iskale rešitve za to, kako lahko skupaj zgradimo družbo, ki bo prijazna in odprta za vse.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Mathias Schmelzer je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist, podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo. Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi h gospodarstvu. "Odrast je kritika trenutnega ekonomsko družbenega sistema in predstavlja nabor ukrepov, s katerimi se lahko uspešno upremo izumrtju." Doda, da smo že globoko v podnebni krizi, zato se se moramo angažirati vsi, sicer se razmere ne bodo spremenile oziroma bo le še slabše. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Prihodnost je odrast (angl. 'Future is degrowth'). Konec junija je predaval na Mednarodni poletni šoli politične ekologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

V Kleti Brda, ki v Goriških brdih združuje 350 vinogradniških družin, so v sodelovanju z vinogradniki in partnerjema, družbama Telekom Slovenije in EFOS, vzpostavili pilotni projekt spremljanja škodljivcev v vinogradih na daljavo. Tako lahko pravočasno ukrepajo in vinograde zaščitijo, preden pride do škode, so zapisali v skupnem sporočilu.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Družba Petrol je danes uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina. Polje z devetimi vetrnicami proizvaja okoli 96 gigavatnih ur električne energije na leto. To je druga Petrolova vetrna elektrarna na Hrvaškem; prva že nekaj let stoji v bližini Šibenika.

Ko se je lovec na jastoge iz Avstralije Gary Ryan zavedel, kakšen okoljski odtis ima ribiška industrija na okolje, se ni pritoževal, ampak je takoj stopil v akcijo. Skupaj s šestimi kolegi je ustvaril vršo, v kateri je nekatere plastične dele nadomestil z jeklenimi. Izgubljena ribiška oprema namreč predstavlja približno deset odstotkov oceanskih odpadkov in velja za smrtonosno past za morsko življenje.

Čeprav ob misli na banano vidimo sladek, hiter in zdrav prigrizek, se za pridelavo banan skriva očem skrita temna plat. Tone kemikalij, uničena pokrajina, nedostojne plače, zdravju škodljivi delovni pogoji. Banane večinoma prodajajo po zelo nizkih cenah. A nekdo vedno plača ceno, opozarjajo okoljevarstveniki. Banane so namreč simbol izkoriščanja delavcev na plantažah.

V teh negotovih časih, ko na trgovinskih policah zaradi strahu pred pomanjkanjem zmanjkuje olja in moke, se zdi, da je začela vsa država razmišljati o samooskrbi. Kako samooskrbni smo na ravni države in kaj je to naravno kmetovanje?

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

V GZS po sredinem sprejemu zakona o varstvu okolja opozarjajo, da je za delovanje sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti ključen kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir ter učinkovito izvajanje pravil in nadzor s sankcijami. Tako GZS kot zbornica komunalnega gospodarstva izpostavljata kratek rok za implementacijo rešitev.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Evropska komisija je ta mesec podaljšala seznam dovoljenih žuželk za prehrano ljudi. Hišni muren oziroma acheta domesticus je tako tretja žuželka, ki jo je Evropska komisija odobrila za prodajo na trgu EU. Hišni muren bo lahko na evropskih krožnikih zdaj postrežen zmrznjen, posušen ali v prahu. Izdelki, ki bodo vsebovali to novo živilo, bodo ustrezno označeni, zagotavlja Evropska komisija.