trajnostni razvoj

Več organizacij je začelo kampanjo z naslovom Manj kupuješ, manj škoduješ, s katero želijo spodbuditi odgovorne praznične odločitve ter podporo lokalnim pridelovalcem in slovenskemu kmetijstvu. S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo potrošnike spodbuditi, naj na praznično mizo postavijo lokalno in trajnostno hrano.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Pred dobrima dvema letoma so ognjeni zublji na Krasu uničili več kot 3700 hektarov površin, večinoma gozdov. Narava si do danes še ni opomogla, zato v Radenski snujejo veliko akcijo pogozdovanja težje dostopnih pogorišč. Pri tem si bodo pomagali z inovativno uporabo brezpilotnih letalnikov, k sodelovanju v pobudi pa vabijo čim več udeležencev.

Občina Hrastnik in Energetska zadruga Zeleni Hrastnik začenjata nov projekt pridobivanja energije iz sonca, in sicer s skupnostno elektrarno, ki bo postavljena na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Z novo elektrarno z zmogljivostjo 100 kilovatov želi občina dodatno okrepiti energetsko neodvisnost in trajnostni razvoj.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Različna semena zelenjave, rož in zelišč si lahko poleg knjig izposodite v goriški knjižnici Franceta Bevka. V zbirko so vključena doma vzgojena semena, ki so jih v knjižnico darovali uporabniki. Ni nujno, da so semena avtohtona, pomembno je le, da so domača in pridelana na čim bolj naraven način. V nobenem primeru pa v Knjižnico semen ni dovoljeno vnašanje kupljenih semen.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Predstavljajte si, da pridete v trgovino z oblačili. Ob nakupu vsakega kosa oblačila bi dobili zraven še njegovo zgodbo. Kdo ga je naredil? Koliko časa je oseba potrebovala za njegovo izdelavo? Iz katerega dela sveta je prišel in koliko časa je potoval na točno to trgovsko polico? Oblačila na naših izmenjevalnicah imajo še bolj zanimivo zgodbo.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Medtem ko se število ljudi, ki nimajo dostopa do pitne vode, viša, se veča tudi žeja elite po prestižni vodi. Prestižna voda postaja namreč vroči trend med petičneži, poroča AP. V nekaterih delavskih indijskih soseskah voda iz pip pritiče le enkrat na dan. Na drugi strani pa si najbogatejše indijske družine redno naročajo luksuzne ustekleničene vode z vseh delov sveta in za le eno steklenico namenijo dnevnico povprečnega indijskega delavca.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

Bogate soseske z razkošnimi bazeni in bahajočimi se zelenicami ter sijoče opranimi avtomobili povzročajo, da imajo revnejše skupnosti v afriških mestih slabši dostop do vode ali pa ga sploh nimajo, opozarjajo znanstveniki. Nove raziskave namreč kažejo, da je družbena neenakost pogostokrat spregledan krivec za vodno krizo v afriških mestih. Na pomanjkanje vode v tem delu sveta ne vplivajo le podnebne spremembe in suša, izpostavljajo. Neenakost pri porabi vode pa je težava po vseh svetovnih mestih, še svarijo.

Organizatorji prihajajočih olimpijskih iger v Parizu zagotavljajo, da bodo prepolovili emisije in tako z bolj zeleno organizacijo celo pozitivno vplivali na okolje. A okoljevarstvene skupine so takšne trditve že označile za zavajajoče. Okoljski odtis tako velike športne prireditve, kot so olimpijske igre, namreč od nekdaj meče temno senco na težko pričakovani športni dogodek vseh dogodkov. Izvedba takšnega tekmovanja namreč ni možna brez ogromno infrastrukture, pritiska na naravne vire, predvsem pa zahteva ogromno mednarodnih prevozov z letalskimi povezavami, ki so največje breme za okolje.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

Vsak s svojimi dejanji lahko poskrbimo za sedanje in prihodnje rodove, da ne bodo lačni, da ohranimo biotsko pestrost in ohranimo kmetijsko zemljo in našo zeleno Slovenijo, poziva Irena Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci), ki že deseto leto združuje somišljenike s projektom Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen.

Evropski revizorji so pozvali k utrjevanju glavnih prioritet v proračunu EU. Evropska komisija mora po mnenju evropskega računskega sodišča bolje vključiti glavne prioritete politike EU v okvir smotrnosti, zlasti za enakost spolov, digitalni prehod in cilje trajnostnega razvoja. "Hkrati mora v svojem pristopu upoštevati stroške in izvedljivost," je poudaril član računskega sodišča Francois-Roger Cazala.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Se časi, ko nas z velikih oglaševalskih panojev vabijo mesni izdelki, približujejo koncu? Nizozemski Haarlem bo verjetno postal prvo mesto na svetu, kjer bodo zaradi pereče podnebne krize prepovedali oglaševanje mesa na javnih mestih. To naj bi bila prva tovrstna poteza na svetu, ukrep pa bo začel veljati predvidoma leta 2024.

Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan. Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

V Umanoteri so se letos lotili izračuna ogljičnega odtisa turistične destinacije Postojna za leto 2021 zaradi prevozov turistov. Upoštevali so emisije toplogrednih plinov zaradi prihodov tujih in domačih turistov na destinacijo ter prevozov turistov po destinaciji z lastnimi prevoznimi sredstvi in javnim potniškim prometom.

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.

Več kot petini vrst plazilcev na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.

Nova raziskava kaže, da prehranjevanje z mesom iz 'laboratorija' in z nekaterimi alternativami, kot so denimo užitne žuželke, lahko vodi do občutnih prihrankov emisij in vode na globalni ravni.

Evropska mesta niso na dobri poti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka zaradi prometa, svari novo poročilo kampanje Clean Cities. To ogroža uresničevanje politik EU za blaženje podnebnih sprememb, zaradi onesnaženega mestnega zraka pa bo število obolelih in umrlih še naprej (pre)veliko, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Ljubljana se je med 36 mesti iz 16 evropskih držav znašla na 28. mestu. Največja težava v prestolnici je tako še vedno onesnaženost zraka.

Na ulicah Nairobija imajo novo električno pridobitev. Odslej bodo potniki lahko potovali na okolju bolj prijazen način in se po opravkih odpravili z električnim avtobusom. Kot pravi proizvajalec avtobusa, bodo imeli koristi tudi vozniki, saj bo takšna vožnja za voznike bolj dobičkonosna.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Pandemija covida-19 je upočasnila napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. A obenem predstavlja priložnost, da iz trenutne krize pridemo močnejši in odpornejši na prihodnje krize, so se strinjali sodelujoči na mednarodni konferenci o skladnosti politik za trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor.

Bled se strateško usmerja v trajnostni oziroma zeleni turizem. S tem je povezan tudi umik množičnih prireditev z obale Blejskega jezera, na katere nameravajo umeščati le še manjše kulturne dogodke. Hkrati pa v kraju še vedno obstajajo težnje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah z več tisoč udeleženci ob jezeru.

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije, opozarjajo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. Tudi z manjšimi prilagoditvami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje stanja našega planeta. Manjkrat se odločimo za meso, kupujmo sezonske jedi in raje kot po 'eksotičnih živilih' posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, naštevajo nekaj načinov, kako lahko s tem, kaj položimo na svoj krožnik, vplivamo na našo prihodnost.

Če nameravate obiskati dvorec Rakičan v Murski Soboti, se lahko po njegovi okolici zapeljete z inovativno hibridno e-kočijo, ki konjem olajša vleko. Razvili so jo v okviru čezmejnega projekta, ki v sklopu kočijaških poti spodbuja naravi prijazen čezmejni trajnostni turizem z inovativno turistično ponudbo.

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da se gibanju pridružuje tudi predsedniška palača, kjer bodo skušali ukiniti uporabo plastenk.

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. Ob svetovnem dnevu okolja v Združenih narodih opozarjajo, da je prav biotska raznovrstnost eden od ključnih temeljev razvoja človeštva.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Novi portal zelenih rešitev Čas za Zemljo osvetljuje aktualne družbene in okoljske trajnostne teme. Podnebne spremembe, zelena tehnologija, mobilnost prihodnosti, pametni dom in samooskrba so le nekateri trajnostni trendi, ki bodo krojili prihodnost življenja na Zemlji. Portal ponuja vsebine, ki bodo približale trajnostne rešitve, ozavestile odgovorno ravnanje in delovanje ter podale vpogled v tako imenovano zeleno prihodnost.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.