teden

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan količine odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 30 odstotkov, najuspešnejši tudi za 85 odstotkov. V projektu, ki ga izvajata program Ekošola in trgovsko podjetje Lidl Slovenija, sta sodelovali 302 ustanovi, kar je največ doslej.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

V okviru 3. POP Zelenega tedna in ob četrtkovem svetovnem dnevu okolja smo se v naši medijski hiši ponovno zavezali vrednotam, ki jih živimo skozi vse leto – skrb za trajnost, povezanost, prostovoljstvo in vračanje družbi. Tokrat smo se z manjšo skupino sodelavcev odpravili na prostovoljsko akcijo v Zdravilišče RKS Debeli rtič, kjer smo skupaj urejali njihov park, ki obsega kar 14 hektarjev.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Društvo Morigenos je skupaj z raziskovalci Univerze v Padovi prejšnji teden v slovenskem morju začelo z genetskim vzorčenjem delfinov z uporabo brezpilotnih letalnikov, s katerimi so zajemali njihov izdihani zrak. S to napredno, neinvazivno metodo želijo pridobiti DNK in podatke o zdravju delfinov, kar odpira nove možnosti za njihovo varstvo.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Nemški jezuitski duhovnik želi na nenavaden način opozoriti na boj proti podnebnim spremembam. Odločil se je, da gre raje v zapor, kot da bi plačal globo v višini 500 evrov zaradi sodelovanja v ulični blokadi prometa podnebnih aktivistov v mestu Nürnberg na jugu Nemčije. Njegov greh, ki ga bo kaznovalo sodišče je namreč, da je sodeloval na protestu, v katerem so s preostalimi okoljskimi aktivisti blokirali promet in se z rokami prilepili na ulice. Ta teden je Jörg Alt v Nürnbergu že začel prestajati svojo skoraj mesečno zaporno kazen.

V botaničnem vrtu v Ljubljani je ta teden zacvetela prva japonska češnja. Sveta drevesa Japoncev pomladi vsako leto namenijo rožnato-bel pozdrav. Veselijo pa se jih tudi v Evropi, kjer lepšajo pomladanske dni v številnih mestih.

Legendarna ameriška čezoceanska ladja SS United States je iz Philadelphije odplula na svojo zadnjo pot. A dobila bo novo poslanstvo. Postala bo namreč največji umetni podvodni greben na svetu, kjer se bo razbohotilo novo življenje. Lokalne oblasti pa upajo, da bodo to tudi dobro unovčili in da bo ladja postala prava potapljaška atrakcija tega okrožja.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

"Semena so bogastvo naroda in dežele, ki ji pripadajo. Zato zavedni ljudje po Sloveniji zbirajo avtohtona semena, jih pridelujejo po načinu naših prednikov in simbolično podarjajo kot nadaljevanje tradicije ter širijo semena in znanja. V Sloveniji smo izgubili že 80% avtohtonih semen, zato vsako ohranjeno in posajeno seme šteje," opozarja Irena Rotar iz Ekoci. Tudi letos Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, ki ga organizira Ekoci že od leta 2012, vabi k sodelovanju za leto 2025. Pri aktivnostih lahko sodeluje vsak, ki želi prispevati k povečanju samooskrbe, ohranjanju semen, povečanju biotske pestrosti in soustvarjanju trajnostne prihodnosti s svojimi znanji in izkušnjami.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

V prestolnici poteka nenavaden protest. Protestirajo zabojniki za smeti. V središču Ljubljane od 18. do 23. novembra na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in osrednji tržnici opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje, so sporočili iz JP VOKA SNAGA. Statistični urad ugotavlja, da je državljan Slovenije v povprečju zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane na leto.

V slovenskem morju se je minuli teden odvila prva od načrtovanih štirih akcij čiščenja morskih travnikov. Z morskega dna med Sečo in Lucijo so odstranili kar 380 kilogramov odpadkov. Eden od ciljev projekta je tudi osveščanje ljudi o pomenu teh naravnih habitatov, kjer domujejo številni morski organizmi.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Slovenci se lahko okitimo z več medaljami na področju javnega prevoza, a te, tako opozarja sogovornica iz CIPRA Slovenija, niso takšnega leska, kot bi si želeli. V Sloveniji največ toplogrednih plinov prihaja iz cestnega prometa, imamo tudi najvišjo stopnjo motorizacije v EU, slovenska gospodinjstva pa med vsemi državami v EU za mobilnost namenijo največ. Potniki smo velikokrat na zadnjem mestu, a za spremembo mobilnostnih navad potnik potrebuje kakovostno in zanesljivo alternativo. Ko se za spremembo odločimo, potrebujemo tudi dober podporni sistem, ki nas bo pri odločitvi podpiral, a vedno bolj se kaže, da dovolj močne politične volje za to preprosto ni, meni sogovornica.

Potem, ko so Evropo pretresali kmetijski protesti, so kar sedem mesecev za evropsko isto mizo sedeli predstavniki vseh zainteresiranih skupin. Evropski živilski in kmetijski lobiji so prepoznali potrebo po uživanju manjše količine mesa, potem ko so z zelenimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikovali skupno vizijo prihodnosti kmetijstva. Rezultat dialoga z naravovarstvenimi skupinami je dogovor o nujnih, ambicioznih in izvedljivih reformah v kmetijstvu.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Sanje o najbolj zelenih olimpijskih igrah se – dobesedno – topijo. Če so bile letošnje pariške olimpijske igre predstavljene kot najbolj okolju prijazne doslej, se zapleta. Na njih namreč, da bi prihranili energijo, ne bi uporabljali klimatskih naprav, a napovedi ekstremne vročine, so med delegacijami sprožile upor. Organizatorji so popustili pritisku in naročili 2500 klimatskih naprav, za katere bodo plačale države same.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Ljudje imamo vedno večje apetite. Želimo večja vozila in stanovanja, novo pohištvo, vedno več gospodinjskih aparatov. Želimo si potovati dlje in pogosteje, naši domovi so napolnjeni z izdelki, ki jih redko uporabljamo, prav tako se omare šibijo od odvečnih oblačil. S pomočjo Vodnika po trajnostni potrošnji, ki je nastal na Agenciji za okolje RS, lahko spremenimo svoje potrošniške navade in tako ohranimo zdravje našega planeta in s tem tudi zdravje nas samih.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Evropski teden trajnostne energije se osredotoča na spodbujanje razogljičenja Evrope z zelenimi tehnologijami in rešitvami v smeri "poštenega ter pravičnega zelenega prehoda za ljudi in podjetja". V okviru tedna bo v Bruslju potekala tudi tridnevna konferenca, med drugim s sodelovanjem mladih.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

V Sloveniji je okoli 60.000 prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Večinoma prebivalci na območjih, kjer ni urejenega dostopnega javnega prevoza, postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti ranljivi prebivalci, ki ob nizkih dohodkih velik del namenijo prevozom za najnujnejše življenjske opravke.

V Sloveniji je leta 2022 obratovalo 270 naprav za recikliranje odpadkov, 577 naprav za predelavo odpadkov z zasipanjem in 13 naprav za energetsko predelavo odpadkov. Odpadke so poleg tega odstranjevali v treh napravah za sežig in odlagali na 17 odlagališčih, je sporočil državni statistični urad.

Države EU so po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat v varstvo okolja lani vložile skupno 67 milijard evrov. To med drugim vključuje naložbe v infrastrukturo za obdelavo odpadnih voda, vozila za prevoz odpadkov in čistejšo proizvodno tehnologijo. Približno 60 odstotkov vseh teh sredstev so prispevale korporacije.

Vročina v Indiji še vedno pritiska. Potem ko je živo srebro zlezlo vse do 50 stopinj Celzija, so poročali o več sto smrtih, ki so bile posledice intenzivnega vročinskega vala. Zaradi vročine pa trpijo tudi živali. V eni izmed zveznih držav je v vodnjaku poginilo več opic, ki so utonile, ko so iskale vodo.

V Mehiki se še vedno borijo s smrtonosnim vročinskim valom. Temperature so se povzpele tako visoko, da zaradi vročine umirajo ljudje. Trpijo pa tudi druga živa bitja, z dreves padajo celo poginule opice. V zadnjih tednih so v mehiških tropskih gozdovih, ki se borijo s sušo in vročinskimi valovi, zabeležili večje število poginulih ogroženih opic vriskačev. Vročina vrtoglave vrednosti dosega tudi v Indiji, tam so oblasti zaradi izrednih vročinskih razmer odredile skrajšanje šolskega leta.

Letošnji mednarodni dan družin poteka pod geslom Družine in podnebne spremembe. Dan je namenjen povečanju ozaveščenosti o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na družine, in o vlogi, ki jo imajo lahko družine pri podnebnih ukrepih, so ob dnevu zapisali v Združenih narodih. Dan se pri nas nadaljuje v teden družin.

Prebivalci majhnega mesteca na jugovzhodu Nizozemske so vložili tožbo proti pridelovalcu cvetja. Ta namreč namerava nekaj metrov od njihovih hiš zasaditi polje lilij. Na prvi pogled se zdi takšna tožba absurdna, a razlog za nasprotovanje lokalne skupnosti je povsem ekološki ...

Dan ekološkega dolga za Slovenijo je tokrat napočil teden dni kasneje kot lani. Obeležujemo ga danes in to pomeni, da smo Slovenci porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. Kdaj bo letos nastopil globalni dan okoljskega dolga, še ni znano.

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni. Znanstveniki poročajo o vnovičnem globalnem množičnem beljenju koral. Priča smo mu že drugič v desetih letih. Kot poudarjajo, je glavni krivec za to kurjenje fosilnih goriv, saj emisije toplogrednih plinov segrevajo naše oceane. To pa pomeni stres za korale, ki zato odvržejo alge, ki jim dajejo hranila in barvo.