svetuje

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Vsako leto poročamo o jatah ptic, ki za novo leto zaradi stresa dobesedno padajo z neba. Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem masakru. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. V Sloveniji takšnega množičnega pogina k sreči nismo zabeležili.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Zveza potrošnikov Slovenije je ugotovila, da je od 166 vzorcev spodnjega perila kar tretjina vsebovala kemikalije iz skupine bisfenolov. Desetina je z njimi tako obremenjena, da jih je ZPS uvrstila v rdečo skupino. Kako v poplavi tekstilnih izdelkov izbrati neškodljive in zaščititi svoje zdravje?

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Sibirske borovnice, haskap jagode ali modri kovačnik. Tri poimenovanja za jagode večne mladosti, ki so bile še lani zelo neznano jagodičevje v slovenskem prostoru. Z veliko akcijo so lani združile Slovenijo. Pridelovalci so namreč zaradi odpovedi pogodbe potrebovali hitro in množično pomoč pridnih rok pri obiranju in prodaji hranil in vitaminov polnih jagod. Zaradi lanskega uspeha so se letos pridelovalci odločili, da bodo namesto sklepanja pogodb znova organizirali akcije soobiranja teh zanimivih plodov po Sloveniji, nastala pa je tudi pisana paleta novih inovativnih izdelkov iz haskapa. Obiranju se lahko pridružite maja in junija.

Bi radi popravili napravo, ki se vam je pokvarila, pa se vam zdi zamudno čakati na serviserja? Kako svojim pokvarjenim napravam vdahniti novo življenje, se lahko tudi naučite. Znanje popravil lahko poiščete vsak drugi petek v ljubljanski knjižni Reči. Tam bo namreč potekala popravljalnica pod strokovnim vodstvom serviserja. Če boste popravili svoj pokvarjen aparat, boste poleg denarnice pomagali tudi okolju.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Prazniki so čas, ko se mize marsikje šibijo od dobrot. Praznične mize so ponavadi več kot polne – hrane, ki je prepotovala velike razdalje do našega krožnika, poveča se potrošnja hrane živalskega izvora, ki ima precej večji okoljski odtis kot hrana rastlinskega izvora, prav tako pa se v tem času poveča količina odpadne hrane. Poleg tega pa v tem času v večji meri uporabljamo številne uvožene dobrine, ki so lahko problematične. Tako se lahko zgodi, da se na naše krožnike skrije skrita sestavina, kot je zasužnjevanje delavcev.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

Prebivalec Zahodne Evrope samo v treh dneh božičnih praznovanj proizvede do 650 kg emisij ogljikovega dioksida: 26 kilogramov za hrano, 96 kilogramov za prevoz, 218 kilogramov za praznično razsvetljavo in 310 kilogramov za potrošno robo in darila. To so podatki inštituta Stockholm Environment Institute, ki kažejo ne tako svetlečo podobo našega planeta za praznike, kot je videti na prvi pogled.

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

Triglavski narodni park postaja vedno bolj obljuden. To predstavlja pritisk za dragoceni ekosistem. Zato so tu nastala mirna območja, s katerimi želijo zaščititi zavarovane redke in živalske vrste. Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem, izpostavljajo. Kaj to pomeni za obiskovalce in kakšna pravila morajo upoštevati?

Ta teden smo obeležili mednarodni dan čistega zraka. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

Na Hrvaškem je potapljač pred kratkim ulovil strupeno rdečemorsko plamenko. Ker je invazija njene sorodnice v Karibskem morju povzročila zelo velike težave, se nekateri podobnega scenarija bojijo tudi v Sredozemlju. A dokler gre le za maloštevilna opažanja, je strah pred to tujerodno invazivno vrsto odveč, pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu.

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Ste vedeli, da se lahko na Biosferno območje Julijske Alpe odpravite brez avtomobila? Do tja se lahko pripeljete z javnim prevozom, tam pa so vam na voljo posebni poletni prevozi med kraji, ki so deloma celo brezplačni. "Gost v Julijskih Alpah je brez avtomobila popolnoma mobilen. Vendar pa se mora za to odločiti. Predvsem dnevnim obiskovalcem svetujemo, naj preverijo vse možnosti, ki so jim na voljo na tem območju, tako za prihod na destinacijo Julijske Alpe kot za mobilnost znotraj nje," pravi direktor JZ TNP Tit Potočnik.

Ali si lahko poleti proti komarjem pomagamo tudi z aromaterapijo? Je ta lahko učinkovita na naraven način?Aromaterapevtka Ana Ličina odgovarja, da absolutno. A potrebna je previdnost. Na spletu je polno receptov, ki pa so lahko problematični. Nerazredčenih olj nikoli ne nanašajte na kožo, svari. Z nami je delila tudi recept za naravno razpršilo proti komarjem.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Ste si že kdaj privoščili kakšno 'divjo poslastico'? Pomlad je radodarna z darovi, ki so prava zakladnica hranil in antioksidantov. Ste že slišali za belo metliko, koprive in čemaž? V Sloveniji lahko pomladi nabiramo vsaj 200 različnih užitnih rastlin. Kako jih uporabiti, da si pripravite pravo gurmansko poslastico, pa se lahko poučite na Festivalu nabiralništva, ki se bo v prestolnici odvil v začetku junija.

Kostanjev med je že od nekdaj znan kot pravi tekoči eliksir zdravja. Slovenski raziskovalci so tri leta preučevali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer pa so se osredotočili na uporabo medu v medicinske namene. In ugotovitve so optimistične. Kostanjev med čaka pestra prihodnost, ocenjujejo. V Sloveniji ga v dobrih letih pridelajo okoli 2000 ton.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Previsoke temperature za ta čas vplivajo na rastline in živali. Kažejo se neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih žuželk. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Butični dragulj v Himalaji, državica Butan, bo z novim odprtjem jeseni 2022 za turiste, uvedla spremembo. Ta bo po žepu kar trikrat bolj udarila obiskovalce, ki želijo uživati v lepotah te kraljevine. Zaradi zmanjšanja vpliva turizma na ekosistem in zaradi prehoda v trajnost, bodo namreč turistično takso dvignili za več kot 300 odstotkov.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Letošnja poletna sezona že podira rekorde, takšne gneče na nekaterih počitniških destinacijah po Evropi ne pomnijo. Kako poskrbeti za nižji ogljični odtis tudi med počitnicami? V roke vzemimo moč, ki jo imamo kot turisti.

Populacije divjih čebel po vsem svetu ogroža tudi širjenje in porast virusa, ki dobesedno razžre njihova krila, opozarjajo strokovnjaki. Virus poznamo že več kot 40 let, po mnenju znanstvenikov pa je zdaj v porastu nov sev, ki se je pojavil leta 2001 na Nizozemskem.

Kaj pa vi? Izklapljate elektronske naprave iz vtičnic, ko se odpravite od doma oziroma ko jih ne potrebujete? Izračuni kažejo, da lahko tako zmanjšate letni znesek, ki ga odštejete za plačilo računov za elektriko.

Znanstveniki so v mednarodni raziskavi identificirali več kot 3000 potencialno škodljivih kemikalij, ki jih je mogoče najti v embalaži živil in drugih materialih, povezanih s hrano. Za dve tretjini odkritih kemikalij prej ni bilo znano, da so uporabljene za materiale, ki prihajajo v stik s hrano, ugotavljajo.

Čeprav je 'divja' hrana še vedno nezanimiva za našo farmacevtsko industrijo in s tem za širše raziskave, pa vemo, da je v nekaterih rastlinah lahko tudi več desetkratnik mineralov, vitaminov in antioksidantov kot v zelenjavi, ki jo kupimo v trgovini, pravi dr. Katja Rebolj. V nekaterih rastlinah, ki jih ponuja narava, najdemo tudi snovi, ki so v nizkih koncentracijah zdravilne, v višjih pa strupene. Zato je prav, da se o teh rastlinah poučimo in jih znamo izkoriščati na pravilen način, svetuje. Z nami je delila nekaj nasvetov, trikov in receptov, kako obogatiti spomladanske krožnike z zakladi, ki nam jih ponuja narava.

Ko razmišljamo o ogrevanju nepremičnine, moramo najprej pomisliti na to ali gre za novogradnjo, veliko renovacijo ali le manjši adaptacijo. V tem članku se bomo omejili na ogrevanje hiše, kjer je govora o novogradnji ali veliki prenovi.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Nino Goryaevo, strokovnjakinjo za trajnostno modo v trgovini z druge roke Stara Šola in zdaj ekostilistko je življenje leta 2019 kot prostovoljko pripeljalo v Slovenijo. Prej uspešna odvetnica v Rusiji je bila na sodišču navajena zmagovati: "Delala sem za velika podjetja in branila njihove interese. Nekega dne sem se zbudila in to delo se mi je uprlo, saj se moje vrednote niso ujemale z vrednotami podjetij, ki sem jih zastopala. Želela sem se aktivno posvetiti ekološkim temam in aktivnostim, saj moramo na tem planetu ukrepati zdaj, za čakanje preprosto nimamo več časa." Z nami je delila nekaj nasvetov, kako lahko modne navdušenke in navdušenci svoje omare spremenijo v trajnostno naravnane in tako zmanjšajo okoljski odtis svojih modnih izbir.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Z nakupi daril iz druge roke, ponovne uporabe, nenovih, 'preloved 'daril pokažemo, da nam je mar za okolje, saj tako zmanjšamo porabo virov in količino odpadkov na deponijah. Darila iz ponovne uporabe nosijo svojo zgodbo, med njimi pa velikokrat najdemo prave zaklade, poudarjajo v zavodu Knof. Če se odločite, da boste nekomu podarili bolj trajnostno darilo, to ne pomeni le, da boste pobrskali med stvarmi, ki jih ne uporabljate več. Darilo, tudi če je to trajnostno ali iz ponovne rabe, dajte predvsem z mislijo na obdarovanca, da ne bo to namesto pri vas odpadek postalo pri nekomu drugemu. Poleg klasičnih že poznanih idej za domača darila in doživetja, smo zbrali še nekaj bolj posebnih alternativ, ki jih lahko najdete v centrih ponovne uporabe in trgovinah z druge roke ter med lokalnimi oblikovalci.