svetovni dan

Ciklame, korčki, soldatki, katanek, valjavica in še kaj... Vse to so poimenovanja za priljubljeno vijolično cvetlico. Vse to samo kaže, da je bila navadna ciklama (Cyclamen purpurascens ) vedno zelo priljubljena ljudska rastlina. Kako tudi ne! Zacvetela je takrat, ko se je poletje poslavljalo, omamno je dišala in razširjena je skoraj povsod, pripoveduje vodja botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Kot pojasnjuje, pa vendar ciklama raste na specifičnih rastiščih. V gozdu na senožetih torej na izkrčenih površinah, na obronkih kolovozov, cest tako v visokogorju med skalami na meliščih ali celo v škarpah. Kamorkoli jo mravlje zanesejo uspeva. Uspeva tako na apnencu kot tudi na kislih površinah. Je edina najbolj dišeča vrsta izmed preko 23 vrst.

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo preverili, kako z malimi koraki na pot do energetskih prihrankov. Ali katerega izmed njih že upoštevate? Ali ste vedeli, da lahko zaradi napačnih navad v gospodinjstvu porabimo do 30 do 40 % več energije, kot če bi ravnali premišljeno, s tem pa povzročamo nepotrebne izpuste toplogrednih plinov? In da lahko denimo z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 stopinjo Celzija prihranimo do 6 % rabe energije?

Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.

Izgubili smo kar 85 odstotkov t.i. ledvic sveta. Svetovni dan mokrišč je dan rdečega alarma, saj so mokrišča eden ključnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za ohranitev pitne vode, za zaščito pred poplavami in hkrati sušami, za blaženje podnebnih sprememb in ohranitev življenjskih vrst, svarijo v inštitutu Revivio. A kljub temu se nekatere slovenske občine zavedajo pomena teh naravnih biserov.

10-letna Tawhida iz Bangladeša sanja o tem, da bi nekoč postala zdravnica. Tawhida je v začetku lanskega leta namreč prvič začela obiskovati šolo. Prvi dan je s težavo povedala svoje ime, danes pa med drugim zna črkovati krajše besede in reševati preproste matematične naloge. A na poti uresničitvi njenih sanj stojijo tudi posledice podnebnih sprememb, ki otežujejo njeno pot do znanja. "Ne maram poplav. Ne maram vode. Zaradi poplav nisem mogla obiskovati pouka," pripoveduje.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

Podnebni aktivisti iz skupine Tire Extinguishers so v Edinburghu udarili po terencih. Kot trdijo, so terenci zaradi enormnih izpustov neposredno povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so bile smrtonosne poplave v Španiji. Tako so iz solidarnosti z žrtvami poplav v Valencii pripravili protestno akcijo. Terence, ki so se znašli na njihovi poti, so porisali s sloganom: Ti avtomobili ubijajo Valencijčane.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Dan ekološkega dolga za Slovenijo je tokrat napočil teden dni kasneje kot lani. Obeležujemo ga danes in to pomeni, da smo Slovenci porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. Kdaj bo letos nastopil globalni dan okoljskega dolga, še ni znano.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Varnost preskrbe z vodo in hrano, pa zagotavljanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Vse to so pomembne funkcije ekosistema, ki ga imenujemo tudi ledvice pokrajine. Letos svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom 'življenjska povezanost ljudi in mokrišč'. Mokrišča absorbirajo toliko ogljikovega dioksida, kot vsi gozdovi na planetu skupaj, pa vendar izginjajo trikrat hitreje od gozdov.

V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da v boju proti podnebnim spremembam šteje vsak prevožen kilometer. Koliko izpustov na kilometer bomo povzročili, pa je odvisno od nas. Medtem ko se vlaki in avtobusi vozijo vedno bolj prazni, marsikaterega lastnika negativno preseneti, ko preračuna, kakšni so dejanski stroški uporabe osebnega avtomobila. To lahko stori s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v Focusu. "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali," ugotavljajo v Focusu.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

"Poplave so vedno pogostejše in trajajo vedno dlje," pripoveduje T. P. Murukesan, ki živi na otoku Vypin, ki se razprostira ob zahodni obali Indije. Kot se spominja, so bile zadnje poplave na tem območju tako visoke, da je voda segala do ramen njegovega vnuka: "Vsake poplave prinesejo visoko vodo in takrat se pač soočimo s tem." Naraščanje morske gladine in vedno bolj pogoste poplave silijo prebivalce indijskega otoka k selitvi v višje ležeče kraje. A Murukesan sili narave kljubuje s prav posebno misijo. Da bi svoj dom in skupnost zaščitil pred poplavami, sadi mangrove.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

V Davos, kjer se začenja Svetovni gospodarski forum, bo vsak dan priletelo 200 do 250 zasebnih letal. Kot opozarjajo pri Greenpeace Slovenija, se udeleženci foruma, ki naj bi podpiral cilje Pariškega sporazuma, vedejo, kot da je vse skupaj šala. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi leti zasebnih letal na in z letališč v Davosu med Svetovnim gospodarskim forumom 2022 povzročili skupno 9700 ton CO2, kar je enako emisijam približno 350.000 povprečnih avtomobilov na teden.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Delegati so ob koncu 11-dnevnega zasedanja podpisnic konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami sprejeli načrt za zaščito dodatnih 54 vrst morskih psov. S to potezo bi lahko drastično zmanjšali donosno trgovino s plavutmi morskih psov.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Po svetu še vedno 3,6 milijarde ljudi uporablja neprimerna stranišča, ki škodijo njihovemu zdravju in onesnažujejo okolje, ob današnjem svetovnem dnevu stranišč izpostavljajo Združeni narodi. Ob tem opozarjajo, da človeški iztrebki zaradi neprimernih sanitarij in kanalizacije onesnažujejo reke, jezera in prst ter tudi podtalnico kot vir pitne vode.

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

14. maja obeležujemo svetovni dan ptic selivk. Ob letošnjem svetovnem dnevu so poudarili pomen osveščanja o svetlobnem onesnaževanju, ki predstavlja grožnjo za ptice selivke. Zaradi svetlobnega onesnaževanja lahko namreč ptice selivke velikokrat izgubijo sled letenja in napačno ocenijo čas selitev. K zmanjšanju tega onesnaževanja lahko prispeva vsak.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Minister za zdravje je ob svetovnem dnevu zdravja pozval k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj da mora biti prav skrb za okolje in zdravje prednostna naloga družbe. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na vse grožnje zdravju, da bi uspešno zaščitili bodoče generacije, je zapisal v poslanici.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Kljub težkim razmeram, mrazu in ledenim ploskvam so ribiči iz Ribiške družine Cerknica znova poskrbeli za ribji živež. Zimsko reševanje rib izpod ledu je zelo nevarno, pripovedujejo, a to jih ni ustavilo, da ne bi poskrbeli za ribe, ki bi sicer poginile.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.