superživila

Chia semena, goji jagode, acai, spirulina .... Seznam eksotičnih superživil, ki naj bi imela blagodejne učinke na naše počutje in zdravje, je dolg. A kot pravita dr. Korošec in dr. Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je bil izraz skovan v komercialne namene. Ključ do zdravega načina življenja je v resnici uravnotežena prehrana, tako imenovana 'superživila' pa ne morejo predstavljati visokega deleža v vsakodnevni prehrani, poudarjata. In naše lokalno okolje nam nudi številne izbire superživil, ki rastejo na naših drevesih, poljih in čebelnjakih. V veliko primerih se v primeru daljšega transporta kmetijski pridelki namreč obirajo bolj zgodaj, da bi do potrošnika prišli v stopnji optimalne zrelosti, vendar na račun slabše senzorične in prehranske kakovosti. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta kasneje obrana, kar pomeni optimalnejšo zrelost in s tem večjo vsebnost bioaktivnih komponent in boljšo senzorično kakovost.

Znanstveniki so odkrili, da žuželke lahko spremenimo v okuse, podobne mesu, kar pomaga zagotoviti okolju prijaznejšo alternativo tradicionalnim mesnim jedem. Raziskovalci so s sladkorjem kuhali mokaste črve, ličinko hrošča rumenega mokarja, in odkrili, da je rezultat mesu podoben okus, ki bi ga lahko uporabili kot nadomestni vir beljakovin. Meso v osnovi namreč ni nič drugega kot voda, maščoba in beljakovine.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?