stres

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

V eni od znamenitih dunajskih sosesk so z barvito talno poslikavo popestrili notranje dvorišče, hkrati pa za nekaj stopinj Celzija znižali temperaturo pri tleh. Poslikava je namreč izdelana z inovativnimi premazi, ki odbijajo sončne žarke in s tem znižujejo temperaturo okolja.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Vsako leto poročamo o jatah ptic, ki za novo leto zaradi stresa dobesedno padajo z neba. Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem masakru. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. V Sloveniji takšnega množičnega pogina k sreči nismo zabeležili.

Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je namreč pokazala, da je vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Prevelika vsebnost ftalatov je bila kar v 8 od 40 testiranih igrač, večinoma v žogah.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Zveza potrošnikov Slovenije je ugotovila, da je od 166 vzorcev spodnjega perila kar tretjina vsebovala kemikalije iz skupine bisfenolov. Desetina je z njimi tako obremenjena, da jih je ZPS uvrstila v rdečo skupino. Kako v poplavi tekstilnih izdelkov izbrati neškodljive in zaščititi svoje zdravje?

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni. Znanstveniki poročajo o vnovičnem globalnem množičnem beljenju koral. Priča smo mu že drugič v desetih letih. Kot poudarjajo, je glavni krivec za to kurjenje fosilnih goriv, saj emisije toplogrednih plinov segrevajo naše oceane. To pa pomeni stres za korale, ki zato odvržejo alge, ki jim dajejo hranila in barvo.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

Ali ste vedeli, da po podatkih Združenih narodov že več kot 55% svetovnega prebivalstva živi v mestih? In to število naj bi do leta 2050 naraslo na skoraj 70%.

Rekordno vroče temperature morske vode lansko poletje in jesen so povzročile, da je poginilo več kot tri četrtine koral, ki so jih v zadnjih letih raziskovalci gojili na otočju Florida Keys. Grebene so z dodatnimi koralami naselili zato, da bi poskusili rešiti ogroženi vrsti koral, ki sta izjemno občutljivi na podnebne spremembe.

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

V belgijskem mestu Antwerpen so se lahko potniki zapeljali na prav posebnem tramvaju. Zelena oblika prevoza je za en dan postala dobesedno zelena. Prevozno sredstvo je zasijalo v zelenih barvah, saj so enega izmed tramvajev preoblekli v bujen vrt. Namen pa: navdihniti prebivalce, da bi zaživeli bolj zeleno življenje.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

Ali je mogoče uživati v lepoti narave in obenem odlično trenirati?

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto pogine več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji denimo poročali o pravem 'masakru'. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. Takšne prizore lahko preprečimo in se odpovemo pirotehniki, ki močno onesnažuje tudi okolje in ogroža zdravje živih bitij.

Koralni grebeni v zahodnem Indijskem oceanu imajo zaradi posledic podnebnih sprememb, predvsem globalnega segrevanja, in prelova v naslednjih 50. letih visoko tveganje, da izumrejo. Koralni grebeni od Sejšelov do Južne Afrike bi lahko zaradi teh dejavnikov namreč do leta 2070 popolnoma propadli, se bojijo znanstveniki.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za ene najbolj lojalnih in monogamnih vrst ptic, ne pomenita nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje, ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar posledično ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za naraščajoči fiziološki stres krivijo samce.

Sladki krompir je zaradi svojega imena pogosto narobe razumljen, a v resnici gre za zdravo in z vitamini bogato živilo, ki ne bi smelo manjkati v nobeni kuhinji. Predstavljamo vam številne koristi te zdrave jedi, poznane tudi pod imenom batata, ki sploh ni v sorodu s krompirjem, temveč ga uvrščamo v družino slakovk.

Črni petek se je z enega dne najprej raztegnil na črni teden, zdaj pa je videti, da smo priča kar črnemu mesecu. In zaradi potrošništva, ki ga še dodatno poganjajo akcijske nizke cene, postaja črn tudi naš planet, saj se zaradi toplogrednih plinov, ki jih generira potrošnja, nezadržno segreva. Preden kupite nov izdelek, premislite, ali ga sploh potrebujete. Če pa ga res potrebujete, imate, preden se odločite za nov izdelek, na voljo še precej alternativ – od izposoje do trgovin z druge roke.

Draško Holcer z Inštituta Plavi svijet, ki je delil srce parajočo zgodbo o materi poginulega delfina z Lošinja, je za naš portal pojasnil, kaj točno se je zgodilo. Poudaril je, da gre za še posebej žalostno zgodbo, saj se je nesrečna samica z imenom 'Ništa' že pred štirimi leti znašla v enaki situaciji, ko je izgubila svojega novorojenca, ki ga prav tako ni želela prepustiti morju. Zakaj je delfin poginil, ostaja neznanka, saj bi bilo povsem neprimerno, da bi materi odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala, je izpostavil Holcer.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Aljasko so to poletje prizadele visoke temperature, ki so vplivale na povišanje temperature vode. Posledice vročinskega stresa so eden izmed razlogov, da je ogrožena populacija lososov, ki masovno poginjajo, opozarjajo znanstveniki.