smrti

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Ognjeni zublji goltajo Kalifornijo. Dodatno olje na ogenj pa prilivajo podnebne spremembe, menijo znanstveniki. Kaj je povzročilo apokaliptične prizore uničenja v času, ko na tem območju požarov ni pričakovati?

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Izpostavljenost strupenim delcem, ki so se sproščali, ko so ognjeni zublji goltali Kalifornijo, je bila v desetletju usodna za več kot 50.000 prebivalcev na tem območju. Nova raziskava ugotavlja, da je dim, ki se je sproščal pri gozdnih požarih, povzročil prezgodnje smrti. Izpostavljenost delcem pa je med leti 2008 in 2018 povzročila tudi 402 milijard evrov zdravstvenih stroškov.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je sporočilo veselo novico. Rezultati popisa belih štorkelj so prinesli nove rekorde. Zabeležili so največ gnezdečih parov in poletelih mladičev bele štorklje doslej. Rekordi se nadaljujejo iz leta v leto, saj je bela štorklja vrsta, ki ji, podnebne spremembe koristijo. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna, pojasnjujejo na DOPPS.

Onesnažen zrak je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt pri odraslih in najmlajših, celo pred tobakom in nezdravo prehrano. Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in postaja drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja najnovejše globalno poročilo o kakovosti zraka. Leta 2021 je onesnaženost zraka po svetu povzročila 8,1 milijona smrti, ugotavljajo raziskovalci.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Vročina v Indiji še vedno pritiska. Potem ko je živo srebro zlezlo vse do 50 stopinj Celzija, so poročali o več sto smrtih, ki so bile posledice intenzivnega vročinskega vala. Zaradi vročine pa trpijo tudi živali. V eni izmed zveznih držav je v vodnjaku poginilo več opic, ki so utonile, ko so iskale vodo.

V Mehiki se še vedno borijo s smrtonosnim vročinskim valom. Temperature so se povzpele tako visoko, da zaradi vročine umirajo ljudje. Trpijo pa tudi druga živa bitja, z dreves padajo celo poginule opice. V zadnjih tednih so v mehiških tropskih gozdovih, ki se borijo s sušo in vročinskimi valovi, zabeležili večje število poginulih ogroženih opic vriskačev. Vročina vrtoglave vrednosti dosega tudi v Indiji, tam so oblasti zaradi izrednih vročinskih razmer odredile skrajšanje šolskega leta.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Novo poročilo razkriva, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu povzroči več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Poročilo kaže, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu živi podnebno neobremenjen slog življenja, njihove emisije pa so odgovorne za trpljenje najrevnejših na svetu, ki praviloma nosijo največje breme podnebnih sprememb.

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Na ulicah mimo nas vsak dan drvi več električnih skuterjev, skirojev in koles. Uporaba električnih vozil zaradi okoljevarstvenih prizadevanj narašča. In čeprav je to nedvomno korak v pravo smer, se je treba zavedati, da imajo nove tehnologije tudi določena tveganja. Eno izmed takih je požarno. Tako električna vozila kot druga prevozna sredstva, gnana na elektriko, poganja električni motor, ki ga napajajo li-ionske baterije. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Stroka že išče ustrezne rešitve, ki ne bodo posegale v možnost uporabe električnih vozil, a bodo hkrati zagotavljale varnost uporabnikov.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Ekstremno vreme, ki to poletje pustoši ne le pri nas, ampak po celotni Evropi, je jasen pokazatelj, da tako ne moremo več nadaljevati. Eno od področij, kjer imamo velik potencial za spremembo, je transport. In Nemčija že drugo poletje zapored preizkuša, kako se cenejše vozovnice za javni transport obnesejo na poti do bolj učinkovitega sistema, ki bi pritegnil več uporabnikov. Od maja letos so Nemcem na voljo ugodne vozovnice, ki so, glede na prve rezultate, pravi hit. In to dokazujejo tudi številke.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so sporočili lepo novico. Letošnji popis bele štorklje v Sloveniji je bil namreč rekorden. Tako je letos v naši državi gnezdilo največ parov doslej. Pri tem so sicer opozorili, da vedno močnejša neurja predstavljajo nevarnost za štorklje.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Prebivalci stare celine so v poletnih mesecih izpostavljeni vedno večjemu vročinskemu stresu, saj podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja ekstremnega vremena, opozarjajo raziskovalci. Opozorilo je del letnega poročila Copernicus European State of Climate, v katerem so potrdili, da je za Evropo drugo najtoplejše leto v zgodovini.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

"Onesnažen zrak je resna težava, ki je ne vidimo. Zato ljudje velikokrat ne pomislijo nanj, čeprav je tihi ubijalec," opozarja Volker Becker- Battaglia iz Münchna, ki živi na eni bolj onesnaženih nemških ulic. Je član skupine prebivalcev, ki toži nemško vlado zaradi nevarno visoke ravni onesnaženosti zraka. V tožbi se sklicujejo na to, da je kršena njihova pravica dihati čist in zdrav zrak in da vlada ne stori dovolj, da bi zaščitila njihovo zdravje.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Leta 2020, ki ga je delno zaznamovala svetovna pandemija, je nastalo nekaj manj emisij CO2, medtem ko se je količina emisij trdnih delcev PM10 nekoliko povečala, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Pred začetkom kurilne sezone se je treba zavedati, da sta kakovost zraka in število PM delcev močno odvisna prav od malih kurilnih naprav. Če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot če bi se zanašali na ogrevanja z nizkoogljičnimi gorivi, pravijo na NIJZ.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Uporabniki družbenih omrežij so ogorčeno pospremili posnetek intervjuja z britanskega GB News z meteorologom Johnom Hammondom. Hammond je v intervjuju opozoril na možnost rekodnega vročinskega vala, ki bo zajel Veliko Britanijo in vodil v potencialne smrti na tisoče državljanov. Voditeljica Bev Turner se je odzvala podobno kot v prizoru s štirimi oskarji nominiranega filma Don't look up (v prevodu Ne glej gor): "Želim si, da bi bili zaradi vremena srečni." Zato zdaj številni opozarjajo, da je sicer satiričen film še kako nazorno prikazal stanje duha v družbi.

Nizozemski raziskovalci so v živalskih izdelkih v trgovinah in v krvi živali na farmah odkrili delce mikroplastike. Šlo je za manjšo, pilotno študijo, v kateri so uporabili manjši vzorec. Vplivi mikroplastike, ki so jo znanstveniki sicer marca letos prvič že odkrili v človeški krvi, na zdravje ljudi, so še vedno neznani.

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Nova raziskava kaže, da globalno segrevanje že občutno krati spanec ljudem po svetu in povzroča težave predvsem prebivalcem revnejših držav, v katerih klimatske naprave niso tako široko dostopne. Podatki kažejo, da zaradi vročine slabše spimo, predvsem ženske in starejši ljudje, ki imajo hujše zdravstvene težave.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Raziskovalci Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva na podnebje so izračunali, da bi lahko z zamenjavo 20 odstotkov zaužite govedine na svetu z beljakovinsko alternativo iz gliv do leta 2050 prepolovili stopnjo svetovne deforestacije.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

Raziskovalcem je na manjšem vzorcu uspelo odkriti mikroplastične delce globoko v pljučih ljudi. Te so odkrili pri 11 od 13 obravnavanih pacientov. Najpogosteje je šlo za delce PET, ki so prisotni v plastenkah. Znanstveniki ob rezultatih študije opozarjajo, da je onesnaževanje z mikroplastiko zdaj doseglo vse kotičke tega planeta, zato je izpostavljenost ljudi mikroplastičnim delcem neizogibna, to pa pomeni, da so raziskovalci vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva tovrstnih delcev na zdravje ljudi.

Minister za zdravje je ob svetovnem dnevu zdravja pozval k odgovornemu ravnanju z okoljem, saj da mora biti prav skrb za okolje in zdravje prednostna naloga družbe. Poudaril je, da se moramo osredotočiti na vse grožnje zdravju, da bi uspešno zaščitili bodoče generacije, je zapisal v poslanici.