slovenski dan

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Društvo Morigenos je skupaj z raziskovalci Univerze v Padovi prejšnji teden v slovenskem morju začelo z genetskim vzorčenjem delfinov z uporabo brezpilotnih letalnikov, s katerimi so zajemali njihov izdihani zrak. S to napredno, neinvazivno metodo želijo pridobiti DNK in podatke o zdravju delfinov, kar odpira nove možnosti za njihovo varstvo.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

Skupina študentov, ki je bila nagrajena z Rektorjevo nagrado, s pomočjo statističnih modelov in umetne inteligence razvija rešitev za optimizacijo količin hrane na dogodkih. Tako restavracijam, ponudnikom cateringa in šolskim menzam pomaga zmanjšati ostanke hrane.

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Vročina je v teh dneh znova pokazala svojo moč. Da so poletja veliko bolj vroča, kot so bila nekoč, občutimo na lastni koži, še posebej prebivalci mest, kjer je vročina še bolj neizprosna. A kaj pravijo podatki? Kako so se v Sloveniji spremenila poletja? Za koliko je naraslo število vročih dni in tropskih noči? Zaradi vročine so danes ogroženi tudi deli Slovenije, kjer se takšne temperature prej sploh niso pojavljale, predvsem na malo višjih nadmorskih višinah, izpostavlja Tjaša Pogačar iz biotehniške fakultete. Višje temperature so problematične za ekosisteme, ki so prilagojeni na nižje temperature, spremembe pa se dogajajo prehitro.

Dan ekološkega dolga za Slovenijo je tokrat napočil teden dni kasneje kot lani. Obeležujemo ga danes in to pomeni, da smo Slovenci porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v letu dni. Ta dan pove, kdaj bi se zgodil globalni dan okoljskega dolga, če bi vsi prebivalci na svetu živeli na način, kot živijo prebivalci Slovenije. Kdaj bo letos nastopil globalni dan okoljskega dolga, še ni znano.

Prebivalec Slovenije je zavrgel nekaj več kot 70 kilogramov hrane, ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, ki pa za hrano na letno porabijo nekaj več kot 15 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine. V povprečju to znaša 3.700 evrov na leto, hrana pa se še vedno draži. Preverite, kako znižati količino hrane, ki pristane v smeteh.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Citroën v Sloveniji ponosno sodeluje v projektu SUSTAINera, ki ga izvaja celotna pooblaščena mreža servisov znamke Citroën. S tem namenom so bili uvedeni številni trajnostni ukrepi, ki so ključni za ohranjanje in varovanje našega okolja.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Letala, s katerimi so prileteli športniki, in vozila, s katerimi se v Planico pripeljejo obiskovalci. Ogromni začasni šotori, zabojniki, energija in voda, potrebni za izdelavo umetnega snega, razsvetljava, nenazadnje gostinska ponudba ... Mega dogodki zimskih športov so eni najbolj potratnih dogodkov, ki za seboj brez dvoma puščajo mega vplive na okolje. Kako uspešni so organizatorji pri njihovem zmanjševanju?

Družba Mastercard je začetek decembra uradno otvorila že drugo edicijo Mastercard Pop-up Restavracije. Hiša Franko, Gostilna pri Lojzetu, Atelje, Grič in Restavracija Milka so imena vrhunskih restavracij, ki so v nepogrešljivem ambientu Antiq Palace Hotela poskrbele za magičen in okusen uvod v praznične decembrske dni. Združene pod eno streho Mastercard Pop-up restavracije pa so predstavljale tudi edino restavracijo v središču prestolnice, ki je v kulinaričnem ustvarjanju povezala najboljše domače kuharske mojstre z zavidljivimi Michelinovimi priznanji.

Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so dokumentirali najdaljšo pot obalnega ekotipa delfina vrste velika pliskavka na svetu. Delfin, ki so poimenovali Prešeren, je obiskal Tirensko morje, severni Jadran in Ligursko morje. Ugotovitve, do katerih so prišli slovenski raziskovalci v sodelovanju z italijanskimi kolegi, kažejo, da so ti morski sesalci veliko bolj mobilni, kot so sklepali doslej.

Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.

Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Kljub težkim razmeram, mrazu in ledenim ploskvam so ribiči iz Ribiške družine Cerknica znova poskrbeli za ribji živež. Zimsko reševanje rib izpod ledu je zelo nevarno, pripovedujejo, a to jih ni ustavilo, da ne bi poskrbeli za ribe, ki bi sicer poginile.

Vseslovenska akcija sajenja medovitih rastlin, ki bo potekala 26. marca 2022, ima vedno več podpornikov. Doslej se je namreč vanjo vključilo skoraj 50 partnerjev iz več kot 15 držav, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, ki si želi do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin.

Slabost električnih vozil je, da traja polnjenje baterije nekoliko dlje kot "tankanje" goriva pri vozilih na pogonska goriva. A to pomeni zgolj, da bomo morali nekoliko spremeniti svoje navade in polnjenje vozila načrtovati vnaprej, tako da bomo v tem času skočili še po kakšnih opravkih. Prav s tem v mislih in po meri uporabnikov električnih vozil je Petrol v Novem mestu odprl prvo središče večstandardne polnilne infrastrukture za električna vozila ob nakupovalnem središču Supernova Qlandia. V tem najsodobnejšem polnilnem centru za električne avtomobile je prostora za osem vozil, ki jih je možno polniti na dveh ultrahitrih in treh običajnih polnilnicah.

Letos bo po ocenah projekta Global E-waste Monitor nastalo 57,4 milijona ton odpadne električne in elektronske opreme, kar je več, kot je težek Kitajski zid, so ob današnjem mednarodnem dnevu e-odpadkov sporočili iz družbe Zeos. Letošnji dan je namenjen spodbujanju potrošnikov k pravilni oddaji e-odpadkov oziroma podaljšanju njihove življenjske dobe.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Slovenski fenomen – presihajoče Cerkniško jezero – navdušuje tudi velike tuje produkcijske hiše. Te prihajajo v Notranjski park, da bi posnele spektakularne posnetke reševanja, kot ga ne poznajo nikjer drugje po svetu. Lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred smrtjo.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Med državami, ki se lahko pohvalijo, da prispevajo k hitrejši elektrifikaciji vozil in dostopnejši e-mobilnosti, je tudi Slovenija. V novomeškem Revozu namreč od decembra serijsko izdelujejo električni twingo, ki je že postal tretji najbolj prodajani električni avtomobil pri nas, odprli pa so tudi nov obrat za proizvodnjo in sestavo baterij za avtomobile.

Kraški ovčar je naše zadnje kinološko zlato, poudarja Blaž Vehovar, umetnik, akademski slikar, kinološki sodnik in predsednik Kluba kraških ovčarjev. Pod robustno lepoto edine slovenske avtohtone pasme, se skriva čudovita in nežna kraška duša. Je pes na precepu – vzgojimo ga lahko v pastirskega ali družinskega psa. Je ena najbolj zdravih pasem, ki pa bo potrebovala našo pomoč, da je ne izgubimo. Genetski bazen je namreč ozek in vezan na Slovenijo.

Rešitve, ki lahko zajezijo onesnaževanje s plastiko obstajajo, a jih večina še vedno premalo uporablja. Da bi več ljudi spodbudili k uporabi bolj trajne embalaže z možnostjo polnjenja živil, čistil in drugih potrebščin, so okoljevarstveniki organizirali prvi svetovni dan rinfuze. S takšnim načinom nakupovanja, ki od nas zahteva minimalne spremembe, lahko namreč precej zmanjšamo količino plastike za enkratno uporabo, ki pogosto pristane v naravi.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.

V Evropi je 24. maj vsako leto posvečen naravnim in narodnim parkom – zavarovanim območjem, ki predstavljajo naravni zaklad. V Sloveniji se je tem območjem spomladi pridružilo novo, saj je Občina Središče ob Dravi zavarovala 438 hektarjev veliko poplavno območje reke Drave, so spomnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Evropska komisija je leta 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov, katerih namen je pospešiti uporabo čistih tehnologij, povečati energetsko učinkovitost in vlogo odjemalcev pri uporabi čiste energije, začrtati zasnovo trga električne energije in zanesljivost oskrbe z elektriko ter oblikovati nova pravila za upravljanje energetske unije. Od takrat sta minili dve leti in pol, zato smo preverili, kako daleč smo prišli pri uresničevanju predstavljenih predlogov na evropski in slovenski ravni.

Na kolesarskem zajtrku so se zbrali kolesarji, ki s tem, ko so se odločili, da se v službo odpravijo s kolesom, niso poskrbeli le za zdravje svojega telesa. Poskrbeli so tudi, da je na ulicah Ljubljane nekaj avtomobilov manj. Društvo Focus želi z dogodkom opozoriti na to, da je navidez nepomembna odločitev vse prej kot nepomembna, saj je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov.

Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Drevesa izboljšujejo mestno mikroklimo, pomagajo privarčevati energijo za ogrevanje in s strateškim umeščanjem shladijo mestni zrak tudi do osem stopinj. V Ljubljani je okoli 65.000 dreves, vrednost enega je ocenjena na 2300 evrov. Najvišje drevo pri nas je Sgermanova smreka na Ribniškem Pohorju, visoka 61,8 metra.

V Evropi že od leta 1999 vsakega 24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter skrbi za njihovo trajnostno upravljanje.